Ogradi

2018

S petimi avtomobili smo prispeli do prepolnega parkirišča na Planini Blato. Oviratlon do lovske koče in Planine Krstenica smo zmogli. Kratka pavza in razdelili smo se v dve skupini: Čeladarji in Nečeladarji. Prvi so se preko Planine Jezerca povzpeli na Ograde in se po grebenski poti spustili na Planino v Lazu, drugi pa smo odšli do Planine v Lazu in počakali na prvo skupino. Vmesni čas smo izkoristili za odlično kislo mleko, žgance z zabelo, tudi žejni nismo bili. Ogledali smo si izdelavo sira, ki jo je nam in skupini mladih iz Francije, predstavila majerica Lucija. Gospa Tatjana že 30 let vsako leto pride pastirski stan, kjer preživi svoj prosti čas. Letnica pri vhodu sega v leto 1876. Stan je etnološko ohranjen , tu smo tudi požigosali svoje knjižice in popili šilce za zdravje in dobro voljo. Pri odhodu smo že zaslišali Janov glas, prva skupina se je že vračala na Planino. Polni lepih vtisov rožnih poljan gorskega cvetja in razgledov so se razpoloženi posedli , pomalicali nato je sledilo druženje. Nekaj kapelj dežja nas niti ni osvežilo. Ker je bila tudi pot iz Planine v Lazu do Blata deloma podrta smo odšli po malo daljši poti do Planine Jezero. Tu smo pojedli še zadnje zaloge iz nahrbtnikov, se odžejali in se spustili do avtomobilov. Plan pohodnih tur se izpolnjuje, sledi dvodnevna tura na Prehodavce in planinski tabor v Slatni, gore nas družijo in osrečujejo! Alenka

Nedelja 8.7. je bila dan za prvi letošnji dvatisočak. Na Ograde (2087 m) smo se s planine Blato povzpeli po lovski poti do planine Krstenica, nato čez planino Jezerce po nemarkirani poti na Lazoviški preval in po strmem, mestoma z ruševjem obraščenem grebenu na vrh Ogradov. Travnati vrh je v tem času bogat s planinskim cvetjem. Sestopili smo po južnem pobočju do planine v Lazu, kjer smo se imeli tako lepo, da smo se kar težko odpravili še do planine pri Jezeru in končno nazaj do izhodišča. Adrijana

Protected: BIH 2018

2018

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Claustra – Javornik

2018

ISKRIN vodnik JAN SKOBRNE je organiziral drugi del poti po Claustri, tokrat od stare pošti na Hrušci do Javornika (1289 m nadm.višine). Na stolpu smo se razgledali od Čavna do morja in po cerkljanskem hribovju, do Kamniško-Savinjskih Alp. Žal je izjemno slabo petkovo vreme nekaj udeležencev pregnalo, mi pa smo v soboto uživali v prekrasnem sončnem vremenu. Nabrali smo nekaj gozdnih jagod, si ogledali del obzidja iz rimskih časov. Zanimiv je tudi ogled muzeja o Claustri pri stari pošti v Hrušici. Za zaključek smo se ustavili še v Lanišah in si ogledali obnovljeno rimsko obzidje…Vodnik in družba prijetna, kot običajno.
Zapisala in foto: Liljana

Tunjice

2018

Lep dan je bil ponedeljek 4.6. V društvu je kar nekaj upokojencev, ki so želeli kakšen izlet tudi med tednom. Kar nekako pozno smo se zbrali na postaji, za kar pa je bil kriv vozni red. Tako smo naš pohod s postaje Bakovnik začeli šele ob 10 uri. Pot nas je od tu vodila najprej po stezi skozi polje. Nadaljevali smo v začetku nekoliko bolj strmo mimo športnega parka in po makadamskem kolovozu smo kmalu prispeli na Vinski vrh. Nekateri smo si ogledali tudi vhod zdravilnega gaja, drugi pa so se napotili direktno do cerkve Sv. Ane. Tu smo se vsi zbrali in poslikali. Nekoliko smo se tudi okrepčali za nadalno pot, ki pa je bila nekoliko bolj ozka in zaraščena, kar pa nam ni delalo posebnih težav. Kmalu smo prispeli v dolino Tunjščice. Pot po dolini je bila prav prijetna. Sveže pokošena trava in potočki so nam prav prijali ob dokaj toplem sončnem vremenu. Na koncu doline smo se potem povzpeli na greben Dobrave in zaključili krog pri športnem parku. Naš pohod smo potem zaključili v gostišču ob cesti, čeprav še ni bilo odprto, smo se posedli na vrtu in obudili naš pohod. Ob 14.25 je prišel vlak in tako smo tudi zaklučili naš prijeten popoldanski izlet.

Goteniški Snežnik

2018

Za vzpon na Goteniški Snežnik, 1289 m visok vrh nad Gotenico, se nas je zbralo 21 planincev, 17 nas je bilo prvič. Hodili smo pod vodstvom treh vodnikov, Marko je vodil prvi del, spust Jaka, ves čas pa pod nadzorom Draga. Zložno smo pričeli,sledil je strmejši vzpon na Kamnati vrh, kjer smo se razgledali po Goteniški dolini in opazili dve kači. Še nekaj prijetne hoje po gozdu in po dveh urah in pol smo bili na vrhu. Malo je bilo malice, postanka in spust proti Taborski steni. Jaka nam je pokazal in povedal o dogajanju v času roške ofenzive. Spustili smo se do male vasice Žurge, Belice in do Papežev, kjer nas je pričakal prijazen voznik Aleksander. Po krajšem postanku pri Kovaču v Osilnici, smo pot nadaljevali ob Kolpi do mejnega prehoda Petrina. V Livoldu nas je čakala naša kolegica Olga. Veliko smo že slišali o skritem raju v Suhem potoku, ki ga še mnogi domačini ne poznajo. Tokrat smo ga obiskali, videli, kaj zmorejo naši sposobni, vztrajni, delavni Olga in sestra Tanja. Kako sta uredili “ranč”, le stojiš in gledaš, vse urejeno z veliko mero okusa. In kako lepo skrbita za kozice, kokoši, petelina, muce, kuža Džimi je pa sploh glavni. Soseda, prijazen gospod in gospa, sta nam razkazala svoj čebelnjak, lahko smo kupili eko dobrote. Seveda, da ne govorimo o naravi, miru, kot drug svet, v Suhem potoku. Smo si predstavljali, kako je proti večeru, ko se prikaže divjad, od srn, do medveda….Hvala našim gostiteljem v Suhem potoku, upam, da bomo še kdaj lahko zmotili vaš mir – za gostoljubnost in vse dobrote.

Pa to še ni bilo vse. Lahko smo si ogledali še Olgin in Tanjin projekt v Kočevju, na idilični lokaciji ob Rinži. Spet se ne moremo načuditi, kaj ti dve, na videz tako krhki dami, ustvarjata – kulturni biser v Kočevju. Krasno, čestitamo in jima želimo, da bo zaživelo, prav tako, kot sta si zamislili.
Zapisala: Liljana
Foto: Milan

Loški potok

2018

Najprej smo bomo povzpeli na hrib Loški potok (771 m nadm.višine) preko zaselka Bela voda in do oddajnika RTV po travnikih in senožetih ter gozdnih poteh do koče pri Ogenjci (žig na nadm. višini 1030 m). Sledi ogled muzeja in jame (kulturni spomenik). Tam je bila partizanska bolnišnica, ki so jo Italijani s pomočjo izdajalca leta 1942 likvidirali. RTV SLO je posnela nadaljevanko – Manj strašna noč.
Prvotno predvideno zahtevnejšo pot sta vodnika prilagodila in izbrala krajšo varianto, ki je prijetna, slikovita, dolga ca 5 ur. Pot je krožna in smo jo ponovno zaključili v gostilni PRI KAPCU, kot lani. Imeli smo kosila, druženje presenečenje.
Kot lani, sta pohod vodila domačina, Jaka Bartol in Drago Car.

Pohodno-kolesarski izlet

2018

Živjo!

Lepa in prijetna nedelja je za nami. Planinsko društvo Iskra iz Ljubljane smo imeli današnji dan predviden za kolesarsko – pohodniški izlet, ki ga vsako leto organiziramo v spomin na našega – pred desetimi leti – preminulega člana Draga Peršla.
On je začel s takim načinom izleta, ki se je v društvu prijel in zato nadaljujemo to njegovo tradicijo. Običajno se podamo na gorenjski konec in tako je bilo tudi tokrat. Še vreme nam je bilo naklonjeno in slastne postrvi ob koncu pohoda in kolesarjenja v ribiški koči v Šmartnem pod Šmarno Gori, so bile kot nalašč za češnjico na torti današnjega druženja.
Mini vtise strnil eden izmed udeležencev,
ki vas vse tudi lepo pozdravljam
Franci

POHODNIŠKI IZLET NA SVETINO

2018

( SPOMIN NA ALMO KARLIN)
Konec lanskega leta nas je skupinica prijateljev, planincev PD Iskra Ljubljana, na Adrijanino pobudo obiskala gričevnato pokrajino nad Celjem. Po Pelikanovi poti smo se povzpeli na Celjski grad, se spustili v vas in nadaljevali po planinski poti na Pečovniško kočo, naprej do Doma na Svetini in ob povratku zaokrožili še preko športnih terenov ob Celjski koči. Imenitno pohodniško izkušnjo je bilo nujno treba deliti, toliko bolj, ker je pot odlično označena in povezuje zgodovinsko Celje in spomin na eno najbolj drznih žensk 20. stoletja, Almo Karlin, svetovno popotnico, poliglotko, pisateljico….
Načrtovan izlet smo izpeljali na nedeljo, 22. aprila 2018, ko je bila pokrajina v prelepih odtenkih bele, zelene in modre barve. Hruške in slive v tipični belini, jablane obarvane z odtenki rožnate, bukve v rumenem zelenilu, modro nebo pa brez oblačka. Sredina pomladi je zaradi visokih temperatur spominjala na zgodnje poletje. V prijetni družbi pohodnikov ( 22 + 2) je bilo točno tako, kot mora biti: razigrano, prijetno, poučno in svetovljansko.
»Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo sledovi njegovih del«. To Almino misel sem pred nekaj leti po naključju dobila v dar v Mestnem muzeju Celje. Spremlja me in opominja, da življenje preseneča vedno znova. Almino življenje je bilo posebno, tako kot je bila posebna ona sama. Da ne pozabimo, povzemam nekaj dejstev tudi tu. Nepričakovano rojena leta 1889 potomcu nekdanjega francoskega plemiča in hčerki prvega slovenskega notarja v Celju. Ob rojstvu je oče štel 60 let, mati 45, Alma pa je bila na pol hroma in zaznamovana s priprtim levim očesom in poškodovanimi nogami. Do 13-tega leta je težko hodila, njen svet je bil omejen na družinsko vilo v Celju, njena domišljija pa je bila neizmerna. Začela se je učiti tujih jezikov: angleščine, švedščine, norveščine, danščine, španščine, francoščine in ruščine, se seznanjati s sanskrtom, kitajščino in hebrejskim jezikom. Zgodovinarji ocenjujejo, da je govorila vsaj 10 jezikov. Študirala je v Londonu, se za nekaj časa preselila v Pariz, po letu 1914 in začetku I. svetovne vojne pa je zaradi državljanstva Avstro-Ogrske postala nezaželena, zato se je preselila na Norveško in kasneje na Švedsko. Tam je spoznala prvo žensko dobitnico Nobelove nagrade za literaturo, borko za pravice žensk Selmo Lagerlof in pričela razmišljati o pisateljevanju in raziskovanju sveta. Leta 1919 se je odpeljala z želeuzniške postaje v Celju proti Trstu. S seboj je imela denarnico in majhen kovček, v njem pa Naumannov tipkalni stroj Erika……..izjemna ženska, izjemna zgodba….za nadaljevanje bo poskrbel stric Google. Samo še seznam držav in dežel, ki jih je prepotovala v devetletnem potovanju: Peru, Panama, Srednja Amerika, Združene države, Havaji, japonska , Koreja, Kitajska, Tajvan, Honkong, Filipini, Borneo, Nova Gvineja, Avstralija, Nova Zelandija, Fidži, Indonezija, Java, Sumatra, Singapur, Indokina, Burma, Indija.
Poklon mali, izredno posebni in svojstveni dami, ki v bron ulita stoji nasproti železniške postaje Celje, njeno telo pa počiva ob prijateljici Thei Gammelin na pokopališču Svetina.
Prelepe vtise na izlet in svetovno popotnico sem z vami delila
Nadja Uršič
Kamnik, 23. 4. 2018

Pohod po poteh okrog Slivne

2018

Pozno, pozno, vendar nikoli prepozno za strnjene vtise, spomine, nauke in dejstva. Praznični in popraznični dnevi so bili prenapolnjeni z aktivnostmi, tako da tokratno pisanje res zamuja. Pozna obnova bo za udeležence kljub temu dobrodošla, za kolege, ki tokrat niso pohajali z nami po osrednje – slovenskih gričih pa bo vsaka nova informacija prav gotovo spodbuda za obisk prijaznih krajev in prijetnih ljudi iz središča naše domovine.
Najprej suhoparna dejstva za arhiv : na Velikonočni ponedeljek, 2. 4. 2018 se je 24 planincev Pd Iskra Ljubljana udeležilo organiziranega planinskega izleta in se pridružilo Pohodu po poteh okrog Slivne, ki ga 11-to leto zapored organizira Društvo za razvoj Slivne. Pot je krožna, primerna za pohodnike vseh starosti. Poteka po gozdnih poteh in označeni planinski poti. Udeleženci na poti obiščejo dve cerkvi, sv. Florjana in sv. Neže, dve vasici, Gore in Štance Laze, se povzpnejo na 880 m visok Pivkelj, pozvonijo z zvončkom želja in ob povratku aktivno sodelujejo pri tehnikah ročne obdelave lesa, ki ga domačini »in situ« tudi predstavijo. Nemogoče je zgrešiti največji pustolovski park Slovenije, ki te dni odpira svoja «avanturistična vrata«. Vreme je bilo sončno, udeleženci dobro razpoloženi in ustrezno opremljeni, poškodb ni bilo.

Tokratno pohajanje je imelo tudi izjemno domoljubno noto. Tik pred ciljem v vasi Zgornja Slivna stoji »pomnik GEOSS«, ki predstavlja srce Slovenije. V letu 1981 je bil narejen geodetski izračun in določena središčna točka RS, na kateri je postavljeno obeležje, ki naj povezuje in ustvarja človeške vezi, krepi ustvarjalnost in narodno zavest, ne glede na dobo, prepričanje, versko ali strankarsko pripadnost oz. druge razlike. Posebnost: Slovenija je edina država v Evropi s »pravno uveljavljenim središčem«, kar ureja Zakon o geometrijskem središču RS. Država Slovenija je območje odkupila 2005 in predala v upravljanje društvu GEOSS, ki je registriran kot društvo v javnem interesu in skrbi za prireditve skozi celo leto. 11 jih je tradicionalnih, ostale priložnostne. Zanimivost: Maratonec Radovan Skubic Hilarij svoje maratone pričenja ob obeležju.

Seveda smo naredili skupinsko fotografijo; foto aktivnosti je prevzel član družinskega gledališča Kolenc, ki nas je v nove izzive in poti pospremil z napotkom, ki ga brez dvoma morate upoštevati. Takole je potrebno narediti: odročite obe roki, temeljito razgibajte vseh deset prstov, desno roko počasi približajte k obrazu in se mehko pobožajte. Nato z levo roko sezite pod desno pazduho, z desno roko pa pod levo pazduho. Močno se objemite, zazibajte se in radi se imejte. Boste upoštevali, kajne?

Misli in vtise zbrala ter osebno noto dodala
Nadja


Kamnik, 8. 4. 2018

Krk

2018

PD RTV se že tradicionalno udeležuje pohoda po Krku v organizaciji PD BAZOVICA REKA pod vodstvom Darka Moharja. Nas je bilo kar 65 in še drugih pohodnikov z Reke in Primorske, skupaj okrog 130 planincev. Razdelili smo se v tri skupine, sprehajalce, druga skupina je odšla na srednje zahtevno pot in tretja na zahtevno pot, predviden čas hoje je bil pet ur. Iz Baške smo se usmerili proti Hlamu, Diviški in se spustili proti Mali in Veli Luki, kjer nas je čakala ladjica. Uživali smo v lepem, sončnem, malce vetrovnem vremenu z lepimi razgledi na greben proti Velikem Hlamu, na celino proti Velebitu in na sosednje otoke.
Organizacija in vodenje tako velikega števila planincev je zahtevno. Zato je pomembna pomoč in sodelovanje vodnikov, zahvala gre Darku, vsem vodnikom PD RTV, PD ISKRA LJ. in s Primorske. Še posebna zahvala velja našim članom, ki so hkrati prizadevni kašeljski gasilci. Vedeti moramo, da na zahtevnejši turi vsak planinec naredi tudi 20.000 korakov in več… kljub previdnosti, do nezgode lahko hitro pride. Hvala tudi Marjeti za zgodovinske utrinke na poti….
zapisala: Liljana