Sveta Trojica

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Društveni izlet na Sveto Trojico nad Pivko je uspel v vseh pogledih: pravi cilj za kar hladno vreme zjutraj, na vrhu razgled do Triglava in Snežnika, toplo sonce ob sestopu do Petelinjskega jezera, dobro kosilo v gradu Prestranek ob pestrem glasbenem izboru odličnega pianista, za ljubitelje tudi ogled plemenitih konj. Vsem, ki niste bili z nami je lahko žal oz. morate iti kdaj drugič.

Krnsko jezero

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Pohod iz Lepene do Krnskega jezera na proslavo ob 100. obletnici konca soške fronte v prvi svetovni vojni.
Zjutraj smo še občudovali osončene vrhove zanseženih Julijcev, ob prihodu na start so oblaki že v celoti prekrili nebo.
Hoja ravno prav naporna, zgoraj lepo zasneženo.

Občni zbor

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Letošnji občni zbor je potekal nekoliko drugače kakor običajno. Zjutraj ob 9 uri smo se zbralo pred domom Milana Šinkovca, kjer nam je spregovoril nekaj besed najprej Milan , predsednik PD Komenda in Katja z TD Kamnik. Po nagovoru smo se sprehodili po Komendi, kjer smo zvedeli veliko zanimivosti o tem prijetnem kraju. Po sprehodu smo se potem zbrali v koči, kjer je potekal naš občni zbor. V nabito zasedeni sobi smo tako enoglasno potrdili vsa poročila odborov, predlagane letošnje izlete in podelili 3 priznanja PZS(Adrijani, Vladki, Nadji) in tudi tri društvena priznanja(Lidiji, Dori in Branku). Zbor smo zaključili z toplim obrokom, da smo tako potem imeli dovolj moči za zabavo, ples.

Po poti Cank. mame 2017

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Sedmertica planincev našega društva se je tudi letos udeležila pohoda po poteh Cankarjeve mame od Verzenika do Vrhnike. Pot je potekala večinoma po cesti, kje smo lahko ob poti okušali domače specialitete in tudi zaplesali. V Vrhniki smo dobili pohodniki tudi topel obrok. Po uradnem delu smo se odpravili v Zaplano k Tonetu, kjer nas je dočakal z pravo kmečko pojedino. Tako smo naš pohod končali že pozno zvečer.

Pred novoletna Ljubljana

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Kakor je zadnja leta že običaj se zberemo pri Presernovem spomeniku in se potem odpravimo ob Ljubljanici proti Bregu. Vmes smo imeli še kratek postane, kjer nas je Nadja počastila za svoj osebni praznik. Pri Bregu smo popiuli kuhanček, se podslikali Većiona je odšla potem na Pogačnikov trg, kjer so zaplesali nekateri pa tudi na Ljubljanski grad. Vsi smo se potem dobili na Pogačarjevem trgu. Tu smo se zadržali kar nekaj časa od koder smo se potem rašli.
Lp Marjan

Otliško okno in polž.

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Za zadnjo letošnjo turo se nas je zjutraj pred Halo Tivoli zbralo 21 članov.
Zapeljali smo se do Dolgega mosta, kjer smo nato zapolnili 30 sedežni avtobus, potem pa nadaljevali po avtocesti do Ajdovščine. Od tu je sledila še krajša vožnja mimo hidro elektrarne Hubelj in ostankov Fužin do samega izvira Hublja , kjer je bilo naše izhodišče. Izvir je izredno slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada z višje ležečih bruhalnikov. Zaradi sušnega obdobja smo se morali zadovoljiti z bolj skromnim pretokom.
Zjutraj, ko smo se napravljali so bile temperature še krepko pod ničlo, tako, da so prišle prav rokavičke in flis.
Po četrt urni hoji smo bili že na soncu, pa tudi strmina nas je že krepko ogrela.
Med potjo smo se srečali z obeležjem ,, hudičkom,, kjer ena od legend opisuje kako je hudič napravil Otliško okno ko se je spotaknil pri prestavljanju Čavna in tovorjenju zlatih stebrov.
Nadaljevali smo pot mimo Malega otliškega okna do razpotja. Tu je sledila daljša pavza, malica in sončenje.
Po pavzi smo se spustili do znamenitega Otliškega okna in naredili obvezno skupinsko fotografijo.
Seveda okna nismo zaprli, saj je 12m visoko in 7m široko. Po ogledu in številnih fotografijah smo se podali še do druge znamenitosti, to je,, kamnitega polža,,. To je delo arhitekta Damjana Popelarja, ki je skušal povezati naravo in kulturo, ter notranjost zemlje z vesoljem.
Po tem ogledu smo se vrnili po isti poti nazaj na izvir Hublja.
Sledila je vožnja v Vipavo, kjer so nas postregli z okusno enolončnico. Po prijetnem druženju smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpeljali nazaj proti Ljubljani.
Veseli smo bili, da smo lahko še zadnje dni decembra doživeli krasen sončen dan.
Lepo vas pozdravljam,
Zlatko

Socerb-Osp-Tinjan

Dogodki PD Iskra Ljubljana

V začetku zadnjega meseca leta, sta nam Zlatko in Jan pripravila pohod v toplejše kraje naše domovine. V oblačnem vremenu smo startali v Petrinjah in se najprej skoraj po ravnem sprehodili do Socerba. Vmes smo bili deležni nekaj prijetnih sončnih žarkov. Pri gradu se nam je odprl pogled na Tržaški in Koprski zaliv. Pri gradu je planincem na voljo žig, ne moreš pa na kavo ali pijačo v gostišče, saj tega ob sobotah odpirajo šele zvečer, seveda ne za goste v gojzarjih. Zato smo si postregli iz nahrbtnikov, vendar malice v večini nismo pojedli do konca, saj nas je hitro pregnala mrzla burja. Začeli smo se spuščati proti Ospu. Obiskali smo cerkev sv. Tomaža, v kateri nam je prijazna domačinka povedala nekaj zanimvosti iz zgodovine kraja. Osp je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih je bila omenjena ob koncu 11. stoletju. Nekoč je vas štela preko 800 prebivalcev, danes le še 180. Ponaša se s strnjenim vaškim jedrom, prepredenim z ozkimi ulicami. V Ospu je bila že leta 1818 ustanovljena prva redna slovenska osnovna šola v Istri. Nad naseljem se dviga kompaktna stena, oblikovana v podkvasto obliko in je široka 500 m, ter visoka preko 200 m. Skupaj z bližnjo Mišjo pečjo predstavlja enega najpomembnejših plezalnih območij v Evropi. Na pobočju stene raste pravi lovorov gozd (črni lovor) in izredno redka cvetlica Tommasinijeva popkoresa, ki zacveti v mesecu aprilu.
V cerkvi smo se ohladili, vendar smo se v naslednji urici močno ogreli, saj smo se podali na bližnji Tinjan. Vzpon s pičlih 32 m nadmorske višine do cerkvice sv. Mihaela na 374 m nas je spomnil, da smo na planinskem izletu. Razgledov od tu je bilo vedno manj, nazadnje so nas nazaj v vas pregnale kapljice dežja. Zato smo se malo dlje zadržali v gostišču v Ospu ob bobičih in kozarčku domačega. Spotoma na avtobus so si nekateri planinci nabavili še domače oljčno olje. Za nami je bil še en prijeten pohod po krajih mimo katerih se večinoma le vozimo, ko potujemo na obalo.

POT K REPNICAM

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Letošnja jesen nam skoraj vsak konec tedna nagaja z vremenom, vendar se nas je peščica pogumnih planincev kljub temu odločila, da se v soboto odpravimo še na enega izmed izletov, ki je bil predviden v letnem načrtu društva.
Tokrat smo se odpravili na Bizeljsko, med vinorodne griče in na ogled repnic. Več o tem malo kasneje. Po ustaljenem zboru v Tivoliju, presedanje v avtomobile in vožnja proti Dolenjski, potem pa preko Save na Štajersko. Izhodišče ture je bilo v Stari vasi na Bizeljskem, pri kleti penin Istenič, kjer smo se ob tabli informirali o poti in repnicah. Mimo vinogradov in zidanic, ki v tem času samujejo, saj je grozdje že obrano in mošt že spremenjen v vino, smo po uri hoje prispeli do repnice Najger. Prijazno so nas sprejeli in nam razkazali repnico, o njej pa povedali tudi veliko zanimivega. Repnice so jame, skopane v kremenčev pesek, ki ga je pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Usedline morja so na stropu repnice pustile zanimiv, peščen ornament, v katerem smo lahko zagledali obliko zajčka, netopirja, Batmana, kačo, slona … oblike pustijo domišljiji prosto pot. Repnice so ime so dobile po repi, ki so jo, poleg drugih poljskih pridelkov, shranjevali v njih. V njih je stalna vlaga med 80-95% in temperatura med 8-12°C, kar prinaša idealne pogoje za shranjevanje pridelkov, v današnjih časih pa vinarji repnice uporabljajo tudi kot primeren prostor za staranje vina.
Za kopanje in izdelavo repnic ne potrebujemo gradbenega materiala, samo kramp, lopato, veliko časa in moči. Pri Najgerjevih so v zadnjih letih, odkar so iz manjše jame za shranjevanje pridelkov, skopali 5 prostorov in obrabili že 8 krampov, saj jih kopanje v kremenčev pesek zbrusi in so postali neuporabni.
Predstavitev ter pokušina domačih dobrot nas je okrepila z energijo in tako smo lahkotno nadaljevali našo pot. Spremljal nas je enak pogled in razgled kot prvo uro hoje, sicer oblačno, rahlo megleno, a dobra volja in klepet sta nam popestrila čas, ki je hitro minil.
Naj omenim, da smo med našim pohodom nekajkrat menjali različne dele tematskih poti, ki potekajo tod okoli: Pot k repnicam, Vidova pot, Marijina romarska pot, Zasavska planinska pot, Evropska pešpot E7 in Slomškova romarska pot.
Kmalu smo dosegli Svete gore, kjer se na vrhu stiska kar 5 cerkva. Tu je bil tudi naš končni cilj. Sledil je le še spust do avtomobilov in zasluženo, okusno kosilo, (spet) domačih dobrot pri nam že znani gostilni Šekoranja v centru Bizeljskega, ki nas tudi zdaj ni razočarala. Še pozdrav ter slovo in upam, da se kmalu spet srečamo.
Dora
dscf1373

Krnska jezera

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Letošnji spominski pohod h Krnskem jezeru v počastitev padlih in umrlih vojakov, ter konca I. svetovne vojne na Soški fronti je bil za dvanajsterico planincev našega PD prijetno zimsko doživetje. Ob devetih v Bovcu še dež, potem pa že takoj po startu v Lepeni razjasnitev in prvi sončni žarki. Nekje na polovici poti se je začel sneg, na vrhu ga je bilo le toliko, da je pričaral pravo zimsko vzdušje. Po počitku v koči smo se udeležili proslave, nato pa počasi sestopili v dolino. Med prijetno vožnjo čez Vršič smo sopotniki lahko občudovali svetlo luno nad zasneženimi vrhovi. V hribih je zima res lepa. Naj tam še nekaj časa tudi ostane.
dscn95190003

Talež

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Muhasto vreme preteklih jesenskih dni nam je nagajalo za realizacijo drugih načrtovanih izletov, vendar prava jesen v vseh svojih barvah se je pokazala prav ta vikend. Tokrat smo se odpravili na enega izmed manj znanih vrhov na pogorju Jelovice od koder se odpre čudovit razgled na okoliške vrhove Karavank in na Blejsko jezero. Malo jih pozna Talež, a kot je opaziti je to »hišni hrib« domačinov Bodešča, Ribnega in ostalih okoliških krajev. Glede na nezahteven vzpon se na ta hrib odpravijo tudi mlade družine z majhnimi otroki. Okusna hrana in prijazno osebje vabijo – pridemo še kdaj.
Pa vendar smo naš izlet kot vedno začeli v Ljubljani. Zaradi priprav na 21. Ljubljanski maraton smo izhodišče izbrali v Šentvidu pred Ljudskim domom. Sicer ne prav zgodnja jutranja ura, 8.00 je že odbila, ko smo se planinci zbrali na parkirišču iz bližnje diskoteke pa židane volje stopili mladci in mladenke, ki so se odpravljali proti domu na zaslužen počitek, mi pa naši dogodivščini naproti. Najprej smo se odpeljali do vasi Kropa, kjer smo imeli dogovorjen ogled, prikaz in predstavitev kovaške dejavnosti v Kropi ter prikaz izdelave cvekov (pogov. žebljev). V 17. in 18. stoletju beležimo »zlato dobo« kroparskega kovaštva, preko 130 različnih vrst in velikosti žebljev so izdelovali. Vodno moč je dajal potok Kroparica, ki izvira nad naseljem. V 19. stoletju je bilo v Kropi 19 vigenjcev (pogov. kovačnica), danes pa je ohranjena le ena vigenjc Vice. V vigenjcu so ohranjene vse tri ješe (pogov. ognjišče), ki jim je sapo dovajal meh, meh pa je poganjal vodno kolo. Na dan so kovači izdelali do 2.000 žebljev, plačani pa so bili po količini izdelanih žebljev. Cela družina je doberšen del dneva preživela v kovačnici, možje so kovali, otroci po pomagali, žene so kuhale.
Po končanem ogledu smo se odpeljali do vasi Lancovo in se usmerili na gozdno pot ter parkirali v bližini Bodeškega mosta. Od tu je sledil nas vzpon do Lovskega doma Talež. Prijetna gozdna pot, sprva sicer malo blatna, vendar kasneje primerna za hojo nas je z zmernim vzponom po dobri uri hoje pripeljala do doma. Prijetno jesensko sonce, čudoviti razgledi na Stol, Vrtačo, Begunjščico, Kepo, Dobrčo ter veličasten pogled na Blejsko jezero nas je »prikoval« za uro in pol na vrhu. Ker se je bližal čas kosila, v koči pa so ponujali širok nabor jedi smo si privoščili topel obrok. Okusna krvavica z zeljem, gobova juha, ajdovi krapi z gobovi omaki ali borovničev zavitek nas niso razočarali. Predvsem pa prijetno osebje in zgovoren oskrbnik. Še se vrnemo. Zaradi večje količine blata smo se do izhodišča vračali po isti poti in kar na parkirišču opravili rezime ture. Povabilo še na okusne kremšnite v Lesce so bile pika na i za zaključek izleta.

dsc_1068