Rutarski Vršič

Dogodki PD Iskra Ljubljana

RUTARSKI VRŠIČ – nepoznan in skrit razglednik na Zgornjesavsko dolino, Zahodne Karavanke in Ziljske Alpe z Dobračem ter bližnje ostenje Kukove špice.
Vzpon po lovskih poteh nad dolino Belega potoka, sestop v krnico Za Akom z našo vodnico Doro.

Ferjanka

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Blizu 90 udeležencev našega planinskega pohoda od Brezovice do Bevk s KPD Hej gremo naprej iz Maribora. Malo več kot 4 ure hoje s počitki in druženje, ki smo ga zaključili pred dežjem. Zahvaljujem se planincem iz PD Iskra Ljubljana, ki ste sodelovali pri izvedbi organizacije: naravovarstvenicama Adrijani in Nadji, NADI, Zlatku, škratom Ani, Cirili, Silvu, Stanetu, vsem, ki ste prispevali slane in sladke dobrote, harmonikarju Branku …
Fotke
Tu je še nekaj fotk

Grmada, Tošč

2018, Dogodki PD Iskra Ljubljana

Nedelja je bila res prekrasno sončna tam zgoraj nad meglicami panonske nižine. Že zarana sem se povzpel na Polhograjsko Grmado skupaj z svojim planinskim društvom, da se oddaljimo od turobnega mestnega vrveža in uživamo v pogledih na naše zasnežene vršace, ki jih vsako leto v letnem času zelo radi tudi obiskujemo. Po slikanju okoliških panoram vseh velikanov narave, ki so kukali nad meglicami pod nami, sem si privoščil topel napitek in dobro malico z domačim kraškim pršutom. Med obedom sem gledal prihajajoče vesele pohodnike, ki so tako kot naše društvo iskali navdih v sončku in toploti iztekajočih januarskih dni. Že skoraj sem končal z okrepčilom, ko spodaj v grmičastem podrastju zaslišim za trenutek znani glas, ki me je spomnil na moj pretekli šolski in kasneje tudi delavni utrip. Z zanimanjem sem opazoval na stezico in nestrpno pričakoval prihajajoče, da se pojavijo izza meglenih zastirk. Ko zagledam najprej čepico na glavi in pa živahno postavo vzpenjajočega pohodnika mi je takoj zaigralo srce in na ustnice se mi prikrade nasmeh zadovoljstva ter sreče, da bom po dolgem času lahko ponovno srečal in stisnil roko v pozdrav svojemu sošolcu iz poklicne šole in dolgoletnemu sodelavcu Lovšin Zvonetu. Najino snidenje po nekaj letih ne videvanja je bilo obojestransko zelo prisrčno, popestreno z klepetom in željami po zdravju, sreči in vseh tistih dobrinah, ki si jih kot posamezniki tudi želimo. Jaz sem vedno zelo vesel vsakega snidenja z svojimi sodelavci, četudi osebno z njimi nisem imel v preteklosti nič drugega kot samo službene obveznosti. Morda sem postal na stara leta bolj sentimentalen in nazadnjaški, ker še vedno zelo cenim življenjski utrip svojega nekdanjega poklica in tudi vse tiste naše edinstvene delavne obveznosti ter osebnosti, z katerimi smo desetletja tvorili dobrobit javnega železniškega prometa. Danes je seveda vse drugače na železniških tirih in daleč stran od trenutkov, ki smo jih nekoč mi tedanji železničarji vsakodnevno med seboj delili. Z porušitvijo naše kurilnice v Ljubljani, se je končala neka specifična doba železniškega kolektivnega življenja vseh nas, ki smo v slogi in moči premagovali in čas in prostor in zastarelo tehnologijo in vedno z trudom in znanjem omogočali širši Slovenski populaciji, da je lahko vsakodnevno osvajalo šolsko znanje ali izpolnjevalo svoje predvidene delavne obveznosti za svoj boljši jutri. Pa lep dan še naprej vam želim….
Srečko Erjavec
Dobro jutro prijatelji. Zopet sta za nami dva prekrasna dneva, ki sta nam ponujala vsak po svoje obilico sončka in tudi istočasno veliko toplih občutkov v objemu naših gorskih lepot. V nedeljo sem odšla na Polhograjsko Grmado iskati sonček in dobrino januarskega vzdušja pisane množice pozitivnih obiskovalcev naših gora. Prav vsi pohodniki, ki sem jih srečala na svoji poti so bili pozitivnega razpoloženja, da sem se lahko naužila srečnih trenutkov prijetnega druženja in tako uspela svoj srček obilno zapolniti z zadovoljstvom in veseljem do življenja. Hvala vam vsem, ki ste bili tudi tedaj skupaj z menoj na Grmadi in ste z pozitivnimi dejanji dobrosrčno kramljali z menoj in spodbujali naše prijateljsko druženje, četudi se nekateri nismo med seboj poznali. Kako prijetno je človeku pri srcu, ko lahko vsepovsod okoli sebe opazuje nasmejane obraze in z njimi deliš lepote te naše čudovite gorate dežele. V tej urici, ki sem jo preživela na vrhu Grmade, se nas je uspelo zbrati na tem majhnem skalnatem vrhu blizu sto navdušencev nezahtevne pohodniške rekreacije. Vsi smo z pogledi v daljavo tudi občudovati goste meglice, ki so se plazile skozi našo nižinsko deželo. Sami pa smo bili srečni ter veseli in tudi pojoči na vrhu malega hribčka, obsijani samo z toplim skoraj že spomladanskim soncem. Vse te radosti od narave in človeka, ti dajo navdih, da enostavno komaj pričakuješ jutrišnji dan in vse skupaj ponoviš, če je to le mogoče. Na priloženi sliki lahko vidite nas pozitivne pohodniške osebe in istočasno tudi ljubitelje lepot naše domovine, ter seveda navdušence medsebojnega druženja. Ali je na tem našem svetu lahko še kaj lepšega? Za nekatere morda je. Za mene osebno, pa je življenje z naravo in vsemi pozitivnimi živimi bitij na našem modrem planetu neka največja dobrina, ki si jo želim v svojem življenjskem krogu, ki ga tudi danes živim. Hvala vsem, ki mi z svojo nesebičnostjo, poštenostjo, iskrenostjo in pozitivnostjo prinašate srečne trenutke, da je zame lahko življenje veliko lepše, četudi na svoji poti srečam ovire, ki me bremenijo in žalostijo. In tako sem lahko brez težav danes neizmerno srečna in komaj čakam, da začnem svoj novi dan z jutranjo telovadbo in se potem še rekreativno povzpnem na Zasavsko Sveto Goro, ter popoldne še malo odpeljem na tri urno plavanje v terme Laško. Verjeli ali ne, da odkar sem se pred desetimi leti razvezala z zakoncem, mi od tedaj naprej ni bilo niti en dan dolgočasno ali pa, da bi me preganjale kake nadležne psihološke negativne misli, ki danes zelo pogosto bremenijo večino naše svetovne človeške populacije… Sem pač lahko ena od srečnic, ki je tudi resnično vsak dan srečna in neizmerno zadovoljna z svojim življenjem in svojim življenjskim delom. Pa lep dan še naprej vam želim…
Milka
Slike

Sv. Mohor, Jošt

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Začetek poti je v Čepuljah. Pot smo nadaljevali do sv. Mohorja in se vračali do sv. Jošta. V domu na Joštu bomo naredili daljši postanek. Postregli smo se z joto s suhim vratom in štrudlom, ričetom s suhim vratom in klobaso.
Pot je lahka, višinska razlika je cca 300m, okvirni čas skupne hoje je približno 4 ure.

Sveta Trojica

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Društveni izlet na Sveto Trojico nad Pivko je uspel v vseh pogledih: pravi cilj za kar hladno vreme zjutraj, na vrhu razgled do Triglava in Snežnika, toplo sonce ob sestopu do Petelinjskega jezera, dobro kosilo v gradu Prestranek ob pestrem glasbenem izboru odličnega pianista, za ljubitelje tudi ogled plemenitih konj. Vsem, ki niste bili z nami je lahko žal oz. morate iti kdaj drugič.

Krnsko jezero

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Pohod iz Lepene do Krnskega jezera na proslavo ob 100. obletnici konca soške fronte v prvi svetovni vojni.
Zjutraj smo še občudovali osončene vrhove zanseženih Julijcev, ob prihodu na start so oblaki že v celoti prekrili nebo.
Hoja ravno prav naporna, zgoraj lepo zasneženo.

Občni zbor

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Letošnji občni zbor je potekal nekoliko drugače kakor običajno. Zjutraj ob 9 uri smo se zbralo pred domom Milana Šinkovca, kjer nam je spregovoril nekaj besed najprej Milan , predsednik PD Komenda in Katja z TD Kamnik. Po nagovoru smo se sprehodili po Komendi, kjer smo zvedeli veliko zanimivosti o tem prijetnem kraju. Po sprehodu smo se potem zbrali v koči, kjer je potekal naš občni zbor. V nabito zasedeni sobi smo tako enoglasno potrdili vsa poročila odborov, predlagane letošnje izlete in podelili 3 priznanja PZS(Adrijani, Vladki, Nadji) in tudi tri društvena priznanja(Lidiji, Dori in Branku). Zbor smo zaključili z toplim obrokom, da smo tako potem imeli dovolj moči za zabavo, ples.

Po poti Cank. mame 2017

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Sedmertica planincev našega društva se je tudi letos udeležila pohoda po poteh Cankarjeve mame od Verzenika do Vrhnike. Pot je potekala večinoma po cesti, kje smo lahko ob poti okušali domače specialitete in tudi zaplesali. V Vrhniki smo dobili pohodniki tudi topel obrok. Po uradnem delu smo se odpravili v Zaplano k Tonetu, kjer nas je dočakal z pravo kmečko pojedino. Tako smo naš pohod končali že pozno zvečer.

Pred novoletna Ljubljana

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Kakor je zadnja leta že običaj se zberemo pri Presernovem spomeniku in se potem odpravimo ob Ljubljanici proti Bregu. Vmes smo imeli še kratek postane, kjer nas je Nadja počastila za svoj osebni praznik. Pri Bregu smo popiuli kuhanček, se podslikali Većiona je odšla potem na Pogačnikov trg, kjer so zaplesali nekateri pa tudi na Ljubljanski grad. Vsi smo se potem dobili na Pogačarjevem trgu. Tu smo se zadržali kar nekaj časa od koder smo se potem rašli.
Lp Marjan

Otliško okno in polž.

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Za zadnjo letošnjo turo se nas je zjutraj pred Halo Tivoli zbralo 21 članov.
Zapeljali smo se do Dolgega mosta, kjer smo nato zapolnili 30 sedežni avtobus, potem pa nadaljevali po avtocesti do Ajdovščine. Od tu je sledila še krajša vožnja mimo hidro elektrarne Hubelj in ostankov Fužin do samega izvira Hublja , kjer je bilo naše izhodišče. Izvir je izredno slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada z višje ležečih bruhalnikov. Zaradi sušnega obdobja smo se morali zadovoljiti z bolj skromnim pretokom.
Zjutraj, ko smo se napravljali so bile temperature še krepko pod ničlo, tako, da so prišle prav rokavičke in flis.
Po četrt urni hoji smo bili že na soncu, pa tudi strmina nas je že krepko ogrela.
Med potjo smo se srečali z obeležjem ,, hudičkom,, kjer ena od legend opisuje kako je hudič napravil Otliško okno ko se je spotaknil pri prestavljanju Čavna in tovorjenju zlatih stebrov.
Nadaljevali smo pot mimo Malega otliškega okna do razpotja. Tu je sledila daljša pavza, malica in sončenje.
Po pavzi smo se spustili do znamenitega Otliškega okna in naredili obvezno skupinsko fotografijo.
Seveda okna nismo zaprli, saj je 12m visoko in 7m široko. Po ogledu in številnih fotografijah smo se podali še do druge znamenitosti, to je,, kamnitega polža,,. To je delo arhitekta Damjana Popelarja, ki je skušal povezati naravo in kulturo, ter notranjost zemlje z vesoljem.
Po tem ogledu smo se vrnili po isti poti nazaj na izvir Hublja.
Sledila je vožnja v Vipavo, kjer so nas postregli z okusno enolončnico. Po prijetnem druženju smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpeljali nazaj proti Ljubljani.
Veseli smo bili, da smo lahko še zadnje dni decembra doživeli krasen sončen dan.
Lepo vas pozdravljam,
Zlatko