Paški Kozjak

Dogodki PD Iskra Ljubljana

V nedeljo smo se odpravili z avtobusom na Paški Kozjak. Jan si je v tem tednu dobro ogledal pot, tako, da smo jo potem brez problemov prehodili. Od koče smo se najprej odpravili na razgledni Špik in nato po grebenski poti na najvišji vrh na Basališče. Pot nas je vodila v glavnem po gozdu, nekaj pa tudi po travniku na Ojstrici. Tu je bil ta čas tudi srečanje. Planinsko društvo Vitanje namreč vsako leto koncem meseca maja pripravi srečanje planincev na Ojstrici na Paškem Kozjaku.
Pot po kateri smo hodili niti ni bila tako enostavna, saj so bili vmes tudi odseki pri kateri je bila potrebna tudi previdnost. Na Basališču smo tako nekoliko pomalicali in naredili nekaj slik in nato smo se po isti poti vrnili do koče. Tu smo imeli naročen obet. Tu se pa naš izlet danes še ni končal. Naložili smo se na avtobus, ki nas je potem odpeljal v Vitanje. Tu smo si ogledali vesoljski center Vitanje, kjer smo se seznanili z kar zanimivimi dogodki in značilnostmi mesta Vitanje.

ADRENALINSKA LISCA

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Ob 110 letnici delovanja PD Lisca Sevnica oziroma njene predhodnice Posavske podružnice Slovenskega planinskega društva je tehnična ekipa Komisije za planinske poti PZS v sodelovanju in s pomočjo markacistov PD Lisca Sevnica na južnem pobočju Lisce nad vasjo Cirje uredila novo zelo zahtevno planinsko pot, prvo tovrstno pot v Posavju. Uradno odprtje je bilo 12. junija 2015 in 22 prostovoljcem so bila podeljene zahvale za trud in delo, kot se spodobi. Od takrat zanimanje zanjo med planinci raste in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bomo s kolegi PD Iskra Ljubljana uspeli spopasti z njo. Spopasti dobesedno. Z rokami, nogami in vsemi ostalimi deli telesa, ki nam omogočajo gibanje, premikanje, vlečenje, dviganje, naslanjanje, oprijemanje, zatikanje in najvažnejše, trezno presojo. Tudi objemanje ob srečnem izstopu, s tresočimi nogami, visokim pritiskom, hitrim srčnim bitjem in neverjetnim občutkom sreče in zadovoljstva.
Tokrat sem bila ena od dvojice, ki ji rečemo »najšibkejši člen«, vendar je ob glavnini poteka poti, ocenjeni s težavnostno B/C, ta podatek ničvreden. Znam, zmorem, upam, sem primerno opremljena in kljub strahu, ki se je vso pot mešal s pozitivnim adrenalinom in lepotami razgleda, lahko podam subjektivno mnenje, ki se odraža v naslednjih pridevnikih: IMENITNO, ODLIČNO, TEHNIČNO DOVRŠENO, SPODBUDNO, ADRENALINSKO, VARNO, RAZGLEDNO. Poetsko razpoloženi avtor bi z lahkoto sestavil himno radosti in poklon prvobitni naravi takoj, ko bi ob izstopu iz stene pred Tončkovim domom zadihal in si oddahnil.
Definitivno se je splačalo čakati od petka, preverjati vremensko sliko, se telefonsko dogovarjati, prelagati odhod in popolnoma neplaninsko iz Ljubljane kreniti šele malce pred poldnevom. Zaradi varnosti je bilo nujno, da skala ni mokra in da blato ne prenašamo na skobe, kline in izdelane skalne stope. Vodnik Roman je odlično načrtoval in iskreno hvaležni smo lahko za temeljito pripravljeno, vodeno, varovano in spremljano akcijo. Kamera je nadzorovala skoraj vsak korak. Bilo nas je 14, od tega štirje domači vodniki za zahtevne ture Roman, Dušan, Jan in Alenka, sveže informirana tečajnica za vodnico za zahtevne ture Dora , alpinistični »frik« Branč, maratonec Joc, žilavi in razgibani predsednik Fedor, vsestranski Andrej, ostali udeleženci smo bili manjšina, ki je počasi, a vztrajno, premagovala vertikaaaaalo, preeeevise, obhoooode, skoke, potege. Predhodno sem si ogledala posnetke na Youtubu in zdelo se mi je obvladljivo. Saj je bilo, vendar začetna vertikala, ki je 4 x daljša od »šmarnogorske« in ji ne vidiš konca pričakovanja postavi v realne okvire. Seveda je šlo in še bom iskala primerne ture in varovane poti, všeč mi je nadelana in varovana pot preko skale…..vendar zdaj vem, kaj je moj osebni maksimalni domet. S težavnostjo D/E se ne bom spoprijemala, roke nimajo dovolj moči. Verjetno premalo uporabljam lopato, kramp, motiko, metlo, grablje…..podvige kolegov bom spremljala preko portala in video posnetkov. Srečno vsem, ki se boste v nadaljevanju spoprijemali s težjimi izzivi. Srečno in varno vsem.
P. S. Kristalno jasno mi je, zakaj velja ljudska modrost, da ob srečanju z živaljo ne smeš pokazati strahu. Žival to začuti oziroma zavoha. Strah smrdi. Tokrat sem po dolgem času smrdela tudi jaz. Znoj izdaja 
Prelepe vtise z vami delila
Nadja Uršič
Kamnik, na Dan mladosti, 25. 5. 2017