PLANINSKI TABOR PD ISKRA LJUBLJANA 2017 OD A DO Ž

Dogodki PD Iskra Ljubljana

VSE KAR NISTE VEDELI, PA NISTE UPALI VPRAŠATI

A JE TO !? – nič ni bilo prepuščeno naključju, pa vendar je bilo vse organizirano in koordinirano po sistemu spontanosti , trenutnega razpoloženja in vremenskih možnosti. Če je bilo dobro, povejte naprej, če ne, pomagajte ustvarjati boljše.
Bela peč, 1583 m – plezališče. Zanimiva razgledna gora z dvema obrazoma in dostopnostjo.
Badminton je šport, pri katerem se uporabljata lopar in pernata žogica iz plutovine. Igralec poskuša udariti žogico preko mreže v nasprotnikovo polje. Igra se lahko tudi v parih. Od leta 1992 je badminton tudi olimpijska disciplina.
Balinanje je igra s kroglami, ki je zelo popularna v Franciji in v Italiji, v naših krajih pa se je začela igrati že leta 1910.
Cene – pivo 2,50 EUR. Pivopivci so bili navdušeni, da tokratni tabor ni bil v visokogorju 
Čas – 20. do 23. julij 2017. Odlična izbira časa in kraja.
Dom pod Storžičem – dom stoji na robu planine Jesenje nad zgornjim koncem Lomske doline pod severnim ostenjem Storžiča ( 1123 m)
Dovžanova soteska je soteska, ki jo je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade. Reka kipi čez edinstveno slapišče velikih zaobljenih blokov belega kremenovega konglomerata. Ti veliki boki so se privalili v reko z Borove peči, ta je ime dobila po rdečem boru, ki porašča njena strma pobočja.
Soteska je še posebej slikovita zaradi šestih visokih kamnitih stolpov, Kušpegarjevih turnov, kjer je urejeno plezališče. Skozi sotesko je speljana zanimiva geološka pot, gozdna učna pot Dovžanova soteska, planinska pot, razgledna pot in pot do partizanske tiskarne-tehnike. V manjšem naselju Čadovlje stoji stara Jamenšnikova hiša in paštba (sušilnica za lan) z letnico 1766, ki je primerek edinstvenega karavanškega stavbarstva z vsemi etnografskimi značilnostmi. Soteska je razglašena za naravni spomenik Slovenije in leži 3 km severno od kraja Tržič, ob cesti Tržič-Jelendol.
France Prešeren: DOMINUS VOBISCUM. Nepozabna recitacija na planini Spodnja Konjščica. Če ste pozabili, Googlajte.
Gibanica – prekmurska ( slastne podrobnosti pod J)
Hvala vsem udeležencem, akterjem in podpornikom.
Idilične gorske kulise, imenitno vreme in izjemni ljudje
Jerneja – članica PD Iskra Ljubljana, naša kolegica, če še niste vedeli !!!, ki je obenem najemnica koče na planini Velika Poljana. Njena prekmurska gibanica, ajdovi žganci in kislo mleko, ki nam ga je kolegom planincem pripravila prvi dan »MIRIŠE NA JOŠ«, kot bi se izrazili v drugi polovici prejšnjega stoletja. Domača naloga za vse člane PD: obiščite jo ( in Robija) vsaj 2 x letno. Poleti in pozimi. In pripeljite prijatelje na ta prelepi gorenjski balkon.
JEBELACESTA – 8 km makadama je prav lepo belo/sivo »poprhalo« naša prevozna sredstva. Kako so bili navdušeni pešci, mimo katerih smo se vozili, lahko samo ugibamo.
Kam pa pozimi? Na Štajersko, gledat kaj delajo ljubice tri!
Lom pod Storžičem – »uom« po domače
Lovro – 18- letni dijak Pomorske srednje šole in aktiven skavt, ki je bil kljub mladosti odličen in kompatibilen sobotni sogovornik in vljuden šerpa
Ludvik – njegov oče, član PD Križe,vodnik PZS, varuh gorske narave, vzor zgoraj omenjenemu 
Motoroznanstvo – dodatna hitra ozko usmerjena avtomobilska usposabljanja, ki bodo omogočala vpogled v razlike med situacijami »kontakt« in »zagon motorja«. »Blondinke« bomo hvaležne.
Medvedja slina – čarovniški zvarek iz Loškega potoka, ki vpliva na psiho somatske sposobnosti in loko-motorne zmožnosti. Dozirati v omejenih količinah.
Manca Čujež, novinarka, vodnica PZS, PR PZS, srčna popotnica, kolesarka, gornica, poznavalka gorniških filmov. Nepal po potresu je bil naslov potopisnega predavanja, s katerim nas je ponovno opozorila na to, da od tistih, ki nimajo nič, dobimo največ. Carpe Diem.
Meglič Janko in Malči – legendarni tandem PD Tržič, ki nam je v sliki in besedi predstavil Tržiške gore in planine.
Nada Istenič – s sponzorskimi pohodnimi majicami Avtomehanike Istenič presenetila vse »tabornike«. Marku in Isteničem smo nazdravili in se dodobra posladkali. Zlatim sponzorjem iskrena hvala.
Nadja – ne boste se me še znebili. Nerealiziranih idej in načrtov imam do leta 2019. Potem bomo pa videli, kako naprej.
Orientacija – dejavnost, ki jo bo nujno potrebno vključiti v naslednja izobraževanja. Poudarek na »urbani«, »dolinski« oz. »mestni« orientaciji. Planinska ne dela težav.
Povodovanja, Dejan Ogrinec. Sobotnemu doživetemu potopisnemu predavanju o raziskovanju Slovenije s kajakom je dodal še predstavitev Neznane Slovenije, s katero je domovino predstavil z vidika različnih doživetih OUT DOOR športov. Z dodano Grenladnijo je okužil vsaj enega poslušalca. Jaka Bartol, čakamo tvoje vtise. Pa medvedov kožuh si pravočasno priskrbi 
PP – prva pomoč. »Dohtarca« Cirila sproti motivira
Rime – s slovensko »kavarniško planšarsko poezijo« nas je seznanil majer Joža Valenčič, upokojeni kolesarski prvak, ki turiste in planince že več let preseneča na planini Spodnja Konjšica. Očitno je kot pastir ustrezen, saj je bilo kislo mleko odlično.
Remi – zahtevna igra s kartami za več igralcev. Preizkus potrpežljivosti, natančnosti, vzdržljivosti, matematike in osebnega ponosa 
Storžič čez Psico – sobotna turo so »visokogorci« zaključili ob 12.30 uri. Mi, ki smo pohajali po planinah, smo se vrnili šele ob 14.30.
Šala – smeha, humorja, dogodivščin, šaljivih in nepredvidljivih situacij je bilo obilo. Zamere nobene….«saj smo sami dobri ljudje«
Tolsti vrh preko Male Poljane s podaljškom na Veliko Poljano. Vrh oplemenitev in doživet z dodatkom proizvodov LISCA, Triumph in Skiny. Po količini in volumnu je prevladovala LISCA.
Tič Miha – domačin, ki planine in vrhove pozna kot svoj žep in jih z navdušenjem pokaže in predstavi. V navezi z Robijem, Lovrom in Ludvikom iz PD Križe je bilo pohajanje po brezpotjih doživeto in nepozabno.
Uroš Ahačič – predsednik PD Tržič, ki nesebično pomaga, svetuje, vodi, usmerja in v zadnjem hipu najde nadomestilo oz. izjemnega predavatelja za sobotni popotniški večer. Večna dolžnica se še dolgo ne bom uspela enakovredno oddolžiti. Na dolgi rok bo morebiti šlo  
Uroš Ribič – gospodar Doma pod Storžičem, ki smo mu nemudoma zaupali predloge za izboljšanje bivalnih pogojev. Komarnike, prosim, pa kljukice za obleko in perilo, pa kakšno poličko za drobnarije….. Zadovoljni smo bili, zelo. Fantje se namreč trudijo, uspeh ne bo izostal. Evropska sredstva prihajajo.
Vinko in Joži – najbolj pomembni osebi tokratnega tabora. Kompatibilen oskrbnik in spretna kuharica. Hvala obema. Naj delodajalci poskrbijo na finančno nagrado in vikend delovno silo.
Zavetišče GRS, 1463 m – asociacija na raj. Damjan in Irma obvladata. Še pridemo in pripeljemo prijatelje. Zavetišče ni odprtega tipa, uporabite geslo »prijatelji Robija iz Velike Polane«  
Ženiklovec ali Veliki Javornik, 1716 m. Travnata in lahko dostopna gora nad čudovito planino Javornik. Pogled na Storžiški avditorij z njihovega poljskega, dislociranega, stranišča je naravnost imeniten. V mislih imam žensko, sedečo pozicijo, se razume. Moški ste pri tem prikrajšani 
Nadja

Fotke prvi dan:
Na Tolsti vrh
Fotke drugi dan :
Stegovnik
Fotke tretji dan :
Storžič
planina Konjščica
Fotke četrti dan:
Dolžanova soteska

Pivo in cvetje – Laško

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Pivo in cvetje – razmišljanje ali Popotovanje od Laškega do Laz
1. Dilema
Prebivalci Slovenije so Slovenci, stanovalci v Ljubljani so Ljubljančani, naseljenci v Laščah so Laščani, kako torej rečemo prebivalcem Laškega? Laškovci, Laškovljani, Lašci…..Wikipedija in Slovenski etimološki slovar sta jasna. Laščani, zagotovo. Virtualno in v živo so nas spremljali preteklo sredo. V Laškem, seveda. Dan pred pričetkom Festivala Pivo in cvetje organizatorji že 17. leto zapored pripravijo DAN LAŠČANOV – LAŠČANI LAŠČANOM, kot zahvalo za štiridnevne izredne razmere v času festivala. Pivovarna odpre vrata proizvodnih prostorov, organizira voden ogled proizvodnje in ponudi pokušino novih proizvodov med 14. in 18. uro. V večernem času je vsakoletno srečanje sedanjih in preseljenih Laščanov in odprtje festivala. Kaj sledi v nadaljevanju, je jasno…pravi mali Oktoberfest oz. Laškofest. Glavne ceste zaprte, trgi in ulice okupirani z obiskovalci, ki uživajo večinoma v pivu, cvetja je bilo videti bolj malo. Štirje odri poimenovani Zlatorog, Jubilejnik, Special in Malta (znano zvenijo imena, kajne pivo pivci? ) ponujajo muziciranje domačih zvezd vseh zabavnih žanrov. Celo dva DJ-ja obljubljajo.

Spletni dnevnik je včeraj poročal, da so si Laščani v sredo, 12. 7. množično ogledali proizvodnjo v pivovarni in spoznali proces nastajanja pijač. Poročajo tudi o ogledu prenovljenega pivovarskega muzeja nad protokolarno pivnico sredi pivovarne. Obiskovalcev je bilo 1500, so zapisali. Med njimi tudi mi, 32 Iskrašev in 31 kolegov iz Pohodniške skupine DU Kašelj. Organizatorji so nas gostoljubno sprejeli in prav nič postrani gledali, ko smo se izdali z ljubljanskim in gorenjskim naglasom. Če že nismo Laščani po rodu, smo pa zagotovo iskreni ljubitelji njihovih proizvodov. Ne samo piva, tudi brez alkoholih produktov. Navdušeni nad urejenim mestom, zeleno in razgibano okolico, zdraviliškim turizmom, bogato trgovsko in rudarsko zgodovino in prijatelji iz Rudarskega društva Sedraž, ki nas vsako leto v tem času gostijo in vsakič znova ponosno seznanjajo z bogatim izročilom. Hvala Fani in Dragu Podreberšku. Še pridemo, pa četudi novi tuji lastnik Pivovarne Laško v nadaljevanju ne bo več organiziral srečanj. Bomo našli druge »sponzorje« in ustrezne lokacije v bližini. Tradicija naj ostaja živa!

2. Popotovanjeeeee
Fran Levstik je ovekovečil celodnevno Popotovanje od Litije do Čateža, pešačenje preko hribov, dolin, skozi vasi, ob potokih, zaselkih, pašnikih, sadovnjakih, ki je trajaloooooo in bilo doživeto. 150 let kasneje ni nič drugače. Druga prevozna sredstva, sodobne prometne povezave, najnovejša tehnika, signalno varnostne naprave, tehnologija, vesoljski program (celo Američanom smo ga baje prodali?! ), telekomunikacijske in satelitske povezave….….Preskočimo produkte sodobne družbe, popotovanje iz Laz do Laškega in nazaj je bilo dooooolgo, razgibano in je trajaaaaaalo, nič drugače, kot v času izgradnje južne železnice leta 1865. Lahko temu rečemo vztrajnost, nostalgija, nepripravljenost na spremembe, tradicija………Jutranja zamuda, umanjkanje kompozicije, sestavljanje nove, prestopanje v Zidanem mostu. Ni bilo moteče, saj smo vendar na izletu. Povratek pa KRIZA. Popolno razočaranje nad Slovenskimi železnicami, njihovo organiziranost in predvsem odnosov do potnikov. Nimam v mislih sprevodnikov, prometnikov in strojevodij, ti so korektni in ljubeznivi, družbeni, podjetniški, korporativen odnos je indiferenten do potnika in njegovih potreb in pričakovanj. Informacija je danes vredna največ, mnogo bolj kot profesionalna realizacija. Polurna zamuda že v Laškem, čakanje na prestop v socialističnem bifeju v Zidanem mostu, počasna vožnja sicer novejše Siemensove kompozicije/ enega vagona/, nekako tako, kot s kočijo s šestimi konji. Ah, ja. Preveč berem romane iz vzhodnega bloka in balkanskih dežel. Nemogoče je mogoče. Zidani most je glavno vozlišče s štirimi tiri, kjer se vlaki križajo, kompozicije preusmerjajo, potniški in tovorni promet zgosti, mednarodni vlaki zaustavijo ali v počasnem ritmu prevozijo peron. Spremljala sem dogajanje kot v romanu, ne, v barvnem filmu…..iz leta 1970. Takrat se je namreč tu ustavil čas. Postaja iz moje mladosti. Betonski nadstrešek se kruši, luči so iz prejšnjega stoletja, umazane od ptičjih iztrebkov, prahu, z zarjavelimi pritrdilnimi sponkami, glas iz hreščečega zvočnika je nerazumljiv, mehaničen in neoseben. Displejev z informacijami ni, tuji turisti zbegani iščejo in hitijo od enega tira k drugemu (skozi podhod, kar vzame še več časa), čutiti je nestrpnost, naglico, nerazumevanje, začudenje. Domačini obvladajo in pomanjkljivosti niti ne opazijo, vsak dan se srečujejo s tem, meni in še marsikomu pa je nerazumljivo. Asociacija na Šifrerjevo pesem Vonj železniških postaj. Tudi iz prejšnjega stoletja. Turizem nismo samo ljudje, kajne? Izplen : vožnja iz Laškega do Laz je trajala 3 ure in pol.

V razmislek tudi ravnokar preverjena informacija, da Slovenske železnice še vedno nagrajujejo zaposlene, upokojene zaposlene in tudi njihove družinske člane s subvencioniranjem nakupa voznih kart z enormnim popustom 70 % na ceno vozovnice, 100 x letno. Radodarno, kajne? V čigavi lasti so SŽ? Naši, moji, tvoji, njihovi? Razmišljanje je najbrž v osnovi čisto ekonomsko sprejemljivo – zakaj bi bili vagoni prazni, naj se vozijo vsaj tisti potniki, ki plačajo 30 % cene vozovnice. Pa še godrnjali ne bodo, tako kot tista sitna upokojenke iz PD Iskra Ljubljana 

3. Po Poteh treh cerkva
Seveda je bila glavnina dneva namenjena planinsko-turističnem pohodu po Poteh treh cerkva. Vzorno označeno, dobro speljano po obronkih nad Laškim z lepimi vedutami mesta, grada Tabor in vzpetine Hom. Nad nami je skrbno bedel kamniti nadangel Mihael, ki nas je pozdravil pred prvo cerkvijo v Šmihelu. Prelepa baročna cerkev iz leta 1637 z mogočnim bronastim zvonom iz leta 1649 in štirimi ohranjenimi in obnovljenimi kapelicami s postajami križevega pota. Nadaljevali smo do cerkve sv. Katarine in podaljšali pohod do spominskega obeležja mesta strmoglavljenega letala Mustang P51 nad Kuretnim. Slika postavnega mladeniča, pilota Barnneya Barnabyja, Avstralca, ki je pravočasno skočil iz sestreljenega letala 1. 4. 1945 osvešča in opominja. Višinske razlike ni bilo veliko. Z 223 m smo se dvignili celo na 440 m. Vračali smo se mimo cerkve sv. Krištofa in Perdihove bukve, ki je po oceni stara 200 let in ima 16 kubičnih metrov lesne mase in v nadaljevanju od 14. ure naprej sodelovali v dogajanju iz 1. poglavja. Dileme od tu dalje ni bilo. Osnovni podatki so jasni: 185 let proizvodnje piva, 1.350.000 hl/letno. Tokrat je bila organizirana pokušina nefiltriranega Laškega in Malta z okusom ananasa, popestril je mažoretni nastop ob spremljavi tolkalistov in pihalnega orkestra. Preizkušen scenarij in odlična izvedba. Organizatorjem čestitke, našim vodnikom hvala.

Osebne vtise z vami delila
Nadja Uršič
Kamnik, 14. 7. 2017

Viš

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Ker smo imeli na voljo le en dan, da osvojimo naš velikopotezni cilj, smo s turo pričeli že v zgodnjih jutranjih urah. Odlična voznika Joc in Marko sta 11člansko ekipo pripeljala do izhodišča, Nevejskega prevala. A še pred tem nas je na črpalki pred Radovljico predramila topla kavica. Po lahki prijetni in panoramski poti smo se odpravili proti koči Corsi. Tu smo se pred odhodom na sam vrh dodatno okrepili. Krenili smo navkreber proti Mojzesovi špranji po poti, ki se spretno izmika prepadnim stenam. Na vrhu špranje smo se priključili znameniti poti Anita Gojtan in ji sledili mimo naravnega okna do mesta, kjer smo jo zapustili in se povzpeli do vrha Viša. Pričakala nas je Marija, ki smo jo poprosili, da nas še varno pospremi v dolino. Rahel prš je na stezi proti koči deloval prav osvežujoče. Sledil je še sestop čez Viško planino, do glavne ceste, ki pelje skozi Jezersko dolino, kjer sta nas naložila vrla voznika, ki sta poskrbela tudi za vrnitev proti domu. Po tradiciji smo se ustavili pri Aljažu, kjer smo ob pijači in sladici še kratko poklepetali, potem pa polni lepih vtisov odpeljali naprej.
Dušan Debevec

Sobota, vreme kot smo si ga le želeli, razgledna pot 625 prehojena prvič, oblački so nam kdaj pa kdaj zakrili sonce, žvižgi sviscev, sicer pa so nas gledale koze z mladiči, rahel dežek je z nas spral pot, razpoloženje odlično, zaključek ture pri Aljažu v zadovoljstvo vseh.