Po razglednih točkah Maribora

2017

Prvi jesenski dan v letu 2017 smo nekateri člani društva preživeli v družbi z našimi prijatelji iz PD Iskra iz Ljubljane. Dobili smo se na avtobusni postaji v MB in sledili so pozdravi, vsakega z vsakim. Po že znani “folklori” smo se podali na pot in kaj hitro smo se znašli na prvem hribu na naši tokratni poti, na Meljskem hribu, kjer smo se nekateri okrepčali s prvim kozarčkom mošta v tem letu. Sledila je prijetna pot do Stolnega vrha, od koder se nam je odprla prečudovita razglednica po okolici MB. V nadaljevanju smo se podali na Piramido, na čudovit razglednik, s katerega smo se spustili do Treh ribnikov, kjer smo se ponovno okrepčali v lepi naravi. Po okrepčilih je sledila pot na Kalvarijo in naprej do predela poti, kjer smo se spustili v “dolino” po znamenitih stopnicah, katerih je 455. Še prijetna pot preko travnikov in že smo se znašli ob študentskih domovih, kjer smo ob dobri harni in kaplici in v prešernem vzdušju, zaključili naše druženje s prijatelji iz LJ. Res, fajn smo se imeli na prvi jesenski dan.

Igor
slike

Mlinci – Za otroke

2017

Od zadnjega izleta je minilo celo poletje in še več, a muhasto, jesensko vreme nas ni odvrnilo, da gremo na nov, organiziran izlet za otroke. Tokrat nismo šli daleč, a nihče ni vedel za ta kraj in potok, kjer je, po štetju otrok, 73 mlinčkov, je bila pravšnja izbira za začetek šolskega leta. Nekaj novih obrazov in standardna ekipa članov, skupaj nas je bilo 15, ravno prav, da nas ni bilo premalo in tudi ne preveč, tako smo se lahko posvetili opazovanju okolice. Čeprav izlet ni bil presežek višinskega vzpona in premagovanja rekorda v razdalji, smo se imeli kljub vsemu lepo. Vodnica Dora je otroke stalno nekaj spraševala in kot učiteljica preverjala planinsko znanje iz preteklega leta. Ob pogledu na pospravljeno njivo smo ugotavljali, kaj je na tistem mestu raslo – koruza, prepoznavali, ali je gozd pretežno listnat ali iglast, vodnica nas je tudi preizkusila in zaigrala vlogo, da na križišču ne pozna poti in ne ve, kje je prava pot do mlinčkov. Otroci so podajali razlago in argumente, zakaj naj se držimo glavne, široke, gozdne ceste in ne skrenemo na stranko pot v gozd. Ker nam ni uspelo hitro ugotoviti, zakaj točno nadaljevati po cesti, so mimo prišli naši »rešitelji«, družina, ki je prav tak šla na sprehod do mlinčkov, zato smo kar njih povprašali za pravo pot. Seveda smo hitro zagledali tudi markacijo in tako dvomov ni bilo več. V nadaljevanju so nas usmerjale tudi table, ki vodijo do mlinčkov in po zadnjem zelo strmem vzponu (po poti smo premagali višinsko razliko 30 m). Kljub dežju izpred nekaj dni, je bilo vode zelo malo, zato se večina mlinčkov ni vrtela. Sprva predviden vzpon na Koseški hrib smo opustili, saj je bila pot v začetnem delu poti zelo blatna, v nadaljevanju pa je voda del poti odnesla, zato se rajši podali v drugo smer, proti »žegnanemu studencu« čez manjši kamniti mostiček, nekaj stopnic, do ribnika, kjer sta bila v les lepo izrezljana dva orla, nato pa po isti poti nazaj do parkirišča. Ker smo opravili lep izlet, se spet naučili nekaj novega in je vodnica Dora dobila novo potrjeno kategorijo za vodenje tur, nas je povabila še na kakav. Tako smo zaključili tokratni izlet in že kujemo načrte za nove. Kot vedno nasmejani, prijetno utrujeni in odločeni, da se bomo še družili.
Kamnik, 9.9.2017
Dora