Po poti Cankarjeve mame

2019

Kar veliko nas je videti na sliki. Bili smo torej na poti Cankarjeve matere. Po okusni kavici pri Cankarju nas je avtobus odpeljal do Vrzenika. Tu smo si lahko ogledali jaslice v cerkvi Sv. Krištova in poslušali nagovor organizatorja. Kmalu nato pa smo skupinsko krenili po poti t. im. Poti Cankarjeve matere.
Pot Cankarjeve matere je pohodniška pešpot, poimenovana po Neži Pivk, materi slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Poteka od Vrzdenca, ki je njen rojstni kraj, do Vrhnike, kjer je družina živela. Dolga je 14 km in se z več postanki prehodi v dobrih štirih urah. Pohod vsako leto poteka na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra. Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske je pod vodstvom Valentina Ogrina prvi pohod organiziralo leta 1999, ko se ga je udeležilo osem pohodnikov. Od leta 2002 se zaključi z udeležbo na proslavi. Pot ni označena, zato je zemljevid dobrodošel.
Prvi postanek je bil pri domačiji Žažar. Tu smo bili prijetno počaščeni z obilno malici. Glavni govornik brkati Damjan Debevec pa nam je marsi kaj povedal o otroštvu Cankarja.
Naslednja postaja je bila na vrhu Gradišča z velikim evharističnim križem. Od tu je izredno slikovit pogled na vso okolico, tja do Triglava, Učke, Snežnika in še pa še. Tudi govornik Damjan je iskrivo opisoval pokrajino v katera je bila Cankarjevi materi tako pri srcu.
Nadaljevali smo potem proti vasi Veliki Ligojni kjer smo se ustavili tudi pri razpelu na križišču, ki je posvečeno sosedu Lukatu, bajtarju iz Ligojne. V Veliki Ligojni je zaselek Mavsarija, kjer se je po pripovedovanju domačinov ustavljal Cankar.
Od tu se je pot spustila proti Stari Vrhniki in proti cerkci Sv. Trojici. Na Stari Vrhniki je spominska tabla, posvečena slikarju Simonu Ogrinu. Pohod se zaključi na Vrhniki, kjer je Cankarjeva spominska hiša.

Prednovoletna Ljubljana

2019

Prednovoletna Ljubljana
Vsako leto se zberemo večinoma pred Prešernovim spomenikom in po krajšem klepetu krenemo ob levem bregu Ljubljanice proti Bregu. Tudi tokrat je bilo tako. Le da letos nismo šli na grad, ker se je pripravljalo na dež in tudi klima med nami ni bila taka, da bi se tja tudi odpravili . Pot nas je potem vodilo ob desnem bregu in tu smo se nekoliko razkropili. Večina je šla priti pogačarjevem trgu, kjer smo si potem naročili kuhanček, nekateri pa so tudi zaplesali ob poskočno glasbi. Letos smo kar hitro zaključili naš pohod, saj je bilo deževno in tudi nekoliko manj nas je tu postalo. Nekateri smo se potem odpravili z dežnikom v roki še do Šuštarskega mostu in naprej na Kongresni trg, kjer pa je tudi bilo že vse zaključeno.

Trstelj

2019

Pridružili smo se PD RTV na njegovem izletu na Trstelj. Iz naselja Dornberg smo se v dveh skupinah odpravili do Trstelja. Hitra skupina je potem nadaljevala pot ob dokaj močnem vetru do Cerja, ostali pa smo se dalj časa pomudili pri koči ter na vrhu Trstelja ker se nam tudi ni mudilo naprej, saj je bila pot do Lipe le še kratek sprehod. Tako smo se tu ustavili v in se kar nekaj časa tu tudi zadržali. Bili smo namreč počaščeni z dobrim vinom in okusnim narezkom. Pri kmečkem turizmu so se pripravljali za osmino in tako smo mi lahko občutili vzdušje, ki nastopa ob takih dogodkih oz. prireditvah. Ker so nas na cilji na Cerju že čakali smo se potem na hitro tja odpravili tudi mi. Pod vrhom Cerja smo naredili še skupinsko in se vsi skupaj odpravili še do turizma Magušar. Tu smo se nekateri še dodatno okrepili , nakar je sledila nočna vožnja domov do Tivolija.

Neznano 2019; Hmeljnik-Trška gora

2019

Iskra ljubljana 7. december, izlet v neznano. Na začetku poti nam 48 udeležencem je čebelar Stane Barbo v Karteljevem povedal mnogo o čebelah in njihovih produktih. Izredno plodovito predavanje z mnogimi našimi vprašanji. Marsikaj o čebelah sploh vedeli nismo….hvala Stane za vse povedano in degustacijo čebeljih pridelkov. Izredno plodovito predavanje z mnogimi našimi vprašanji. Marsikaj o čebelah sploh vedeli nismo….hvala. A mi smo nadaljevali našo pot v neznano naprej na propadajoči grad Hmeljnik in do Trške Gore. Za nagradico je bilo potrebno uganiti 3 cilje, ta prva dva sta bila lahek zalogaj, a do tretjega nas je zapeljal avotobus. Turistična kmetija Lamovšek je bila za Barbaro, ki je vse tri cilje uganila, srečna, kot tudi za vse nas. Čakalo nas je obilno kosilo, ata je raztegnil meh svoje harmonike, Stane in Naca sta nam popestrila popoldan s skečem……srečelov v organizaciji Nade in Adrijane je bil na profesionalni ravni…..plesali, peli in zabavali smo se in kar prehitro je odbila 19. ura za odhod domov. Voznik Mile nas je srečno pripeljal na vse postaje, ki smo jih imeli od Ivančne Gorice pa do Ljubljane!
Franci 7. december 2019