Kum

2020

Kar petnajst nas je bilo, ko smo od postaje v Hrastniku začeli naš pohod. Bil je to že 14 društveni pohod na Kum. Prav prilega se en tak močnejši sprehod po novem letu.
Vreme je bilo dokaj hladno, a ne preveč, tam okoli 2 stop. pod ničlo. Pot je bila kopna in nekoliko pomrznjena, tako, da ni bilo blata le tu in tam je bilo potrebno popaziti zaradi spolzkih zamrznjenih zaplat pod listjem.
Lepo je bilo videti našo skupinico. Hodili smo lepo v glavnem v koloni in le tu in tam smo morali nekoliko postati, da se smo nekoliko osvobodili pretoplih oblačil, saj je bila inverzija in vse višje, ko smo stopali, bolj je bilo topleje.
Na vrh smo prišli skoraj v rekordnem času, čeprav smo imeli vmes kar nekaj postankov. Nekaj za osebne potrebe, nekaj pa za občudovanje s soncem obsijanih vrhov in dolin v okolici. Do koče smo potrebovali poltretjo uro. Velika gneča je bila velika, tako v sami koči, kakor zunaj ob cerkvi. V koči smo se okrepili in nato je sledila še skupinska s pogledom na KSA. Ob določeni uri smo se odpravili zopet v dolino. Tudi nazaj v dolino ni bilo kakšnih velikih problemov, le tu in tam se je kdo malce naslonil na nahrbtnik, saj je bilo proti dolini še vse nekoliko pomrznjeno.
Do postaje v Hrastniku, kamor smo se vrnili smo potrebovali le uro in tri četrt, tako, da smo na postaji čakali nekaj več kot pol ure. Na srečo je bila čakalnica topla in tako smo v prijetnem vzdušju kmalu dočakali tudi vlak in povratek v Ljubljano.