Tabor Bavšica 2020

2020


Bilo je………………..V prazno polje vstavi ustrezno besedo: PRIJETNO, DOŽIVETO, NAPORNO, RAZNOLIKO, ČUDOVITO, KULINARIČNO, BARVITO, TOVARIŠKO, AVANTURISTIČNO, BREZPOTNO, TURISTIČNO, ZGODOVINSKO, TIMSKO, IZZIVALNO, BOGATO, PRESEŽNO, KULTURNO, DRAMATIČNO, TELEVIZIJSKO, SLADKOSNEDO, VREMENSKO USTREZNO……..
Jaz na koncu vedno zapišem BILO JE TAKO, KOT MORA BITI
K sreči nam je dež padal večinoma ponoči, lačni in žejni nismo bili in poškodovanih ni bilo. Praske, udarnine in zvini so vsakodnevna stalnica in ne štejejo.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri načrtovanju, pripravi in realizaciji. Prepričana sem, da ste vsi udeleženci videli, slišali in doživeli veliko novega in lepega, kar vam bo ostalo v spominu.
Bavšica je zakon.
Ostanite v formi, dobre volje in polni energije za nova doživetja. Zimska Komna čaka.
Prijazen pozdrav vsem RDEČIM, RUMENIM, MODRIM IN ZELENIM . Rdeči boste v prihodnje tabor managersko načrtovali, usmerjali in vodili, rumeni se bodo izkazali s kreativnostjo, idejami, motivacijo in dramatičnimi rešitvami, modri bodo načrtovali finance in ekonomijo, planirali in analizirali, zelene pa bomo zadolžili za ustvarjanje nestresnih situacij in splošno harmonijo. Dokazali smo, da znamo in zmoremo
Nadja.

Glej prispeli posnetki s tabora

Nekaj slik s tabora:
Prispeli posnetki s tabora
tabor – nastopi, kuharji
pl. Bale
kota 1313
ferata
V.B.Skedenj
Evo tu so tudi FB slike od Milke
FB slike od Adrijane
posnetek ki ga je posnel Klaus

Prvi dan tabora v Bavšici s FB od Alenke
Drugi dan tabora v Bavšici s FB od Alenke
Veliki Bobanov Steber s FB od Alenke
13-13 in Kobarid s FB od Alenke
ni še konec fotk – tu so še od Stankinega FB
predstava Labodje jezero

Kanjavec

2020

Po slabem letu ponovno na Kanjavcu. Prvi dan iz Zadnjice na Dolič, Kanjavec in nočitev na Doliču. Torek krasen dan, jasno. Na poti je bilo še nekaj snežišč, a previdno je šlo brez derez. Na poti smo se razveselili srečanja z Lojzetom. Poleg ostalega cvetja, smo ujeli tudi planike. Razgledi super, ozračje zelo ugodno za hojo. Pri Doliču je ravno pristal helikopter in odpeljal poškodovanega planinca. Berem nekatere nestrpne pripombe glede reševanja, očitno se nekateri ne zavedajo, kako hitro se vsakemu lahko pripeti nezgoda.
Tudi proti vrhu Kanjavca je še snežišče, a smo ga obšli in se vrnili na markirano pot. Na osvojenem vrhu veselje vseh, še prav posebej tistih, ki so bili prvič, teh je bilo kar 6. Edino škoda, da se je vrh zavil v meglo in se je le en delček Triglava pokazal le za trenutek…Spust v smeri Hribaric in na Dolič. V koči prijazni, nekateri že koristijo bone. Bilo je tudi nekaj tujcev, predvsem mladine. Sreda je bila namenjena uživanju v dobrem občutku po osvojenem vrhu. Spuščali smo se po Velski dolini, občudovali vrhove okoli nas in neštete kombinacije rožic…Malo smo dodali v smeri Mišeljskega prevala, za kar smo bili poplačani s srečanjem z gamsom. Ni se dal motiti, počival je in nas opazoval. Kokoši na planini so uživale po svoje, prav tako krave. Videti svizce pa je vedno posebno doživetje. Pa planike in neskončno lilij po Toscem. Zaključek s par kapljicami na Pokljuki. Vredno je bilo premagati preko 2.000 višinskih metrov vzpona, preko 31.000 korakov in 21 km prvi dan. Pa tudi kar nekaj spusta, 33.000 korakov drugi dan in preko 22 km….Hvala vsem osemnajstim za krasno druženje, še posebej pa naši nadvse skrbni vodnici Alenki, brez nje mnogi ne bi dosegli vrha Kanjavca….
Liljana Drevenšek


Pohod po obronkih Laškega

2020

Tradicija je dolga, da dan pred začetkom prireditve Pivo in cvetje pridemo planinci PD ISKRA in od lani tudi DU Pohodna sekcija Kašelj, v Laško, na planski pohod in na ogled Pivovarne. Letos je vse drugače, korona nam kroji tudi naše poti. Vendar nam je Drago Podreberšek že konec junija poslal povabilo, da se srečamo tudi letos in obiščemo domačijo Slapšak, ki ima v lasti rudnik iz časov Marije Terezije.
Z vlakom smo se pripeljali do Zidanega mosta, do Laškega z avtobusom, na postaji sta nas pričakala Drago in njegova žena Fani. Po kratkem pozdravu smo se odpravili na pot. Nekaj asfalta, nekaj makadama, mimo urejenih naselij in kmetij. Prvi postanek je bil pri skoraj 200 let stari zidanici. Kratek počitek , postrežba s pijačo in že smo zapeli Pod rožnato planino z mlado domačinko, sicer članico pihalnega orkestra. Še nekaj asfalta in že smo prispeli do razpotja. Drago nas je peljal na razgledni vrh Vranšca. Po spustu smo se že bližali domačiji. Še kratek počitek za nekaj češenj in že smo prišli do vhoda v rudnik . Tam nas je počakal gospodar Jernej Slapšak in nam razkazal to edinstveno jamo , imenovano Polhova jama . Izvedeli smo, kako je potekalo življenje in delo rudarjev pred 500 leti ter zgodovino rudnika. Zanimivosti v rudniku poleg tega, da so tam kopali svinec in srebro so danes kraški pojavi ter za rudnik značilne živali. Sreče, da bi videli netopirja, nismo imeli. Največja posebnost rudnika pa je rov, ki ga je zalila voda ter je v njem lesena lestev in kos votlega lesa, skozi katerega so črpali vodo. Kristalno čista voda omogoča pogled daleč v njegovo globino. Povratek od jame do kmetije je po drugi poti, skozi gozd.
Na kmetiji smo imeli malico. Vsem sta teknila domač kruh in salama. Gospodar nam je ponudil tudi izdelke iz lesa: kuhinjske deske, sklede, žlice …. , lepi izdelki. Sledile so zahvale Dragu in njegovi ženi Fani in že smo se potili pri prvem vzponu po travniku. Po gozdnih potkah in deloma po asfaltu smo prispeli v Laško. Tokrat smo s pogledom na Pivovarno počakali na prevoz avtobusa in vlaka. Seveda grla niso ostala suha. Drago Podreberšek, še enkrat hvala za povabilo in vodenje. Kot predsednik Rudarskega društva sv. Barbara Sedraž hvale vredno skrbiš za ohranjanje tradicije svojega poklica ter za prepoznavnost rudarske dediščine.
Alenka

Ajdna

2020

Veliko planincev julija in avgusta obiskuje visokogorje, v našem društvu pa vsako leto razpišemo tudi lažji izlet, da se ga lahko udeleži čim več planincev. Ajdna. Velikokrat smo že bili, še večkrat pa na Valvasorjevem domu. Kako popestriti pohod? Povabim moje planinske prijatelje, Jožo Varla, dolgoletnega organizatorja izobraževanj za vodnike, Marjano Turk, učiteljico na šoli za otroke s posebnimi potrebami, Milana Šinkovca, mojega, Marjanovega in Dušanovega sošolca v šoli za vodnike PZS. Na planinski pohod je prišlo tudi pet otrok .
Z avtobusom smo se pripeljali do Završnice in začeli pot proti Ajdni. Že kmalu me pokliče Milan, da bo ostal zadaj, da ena planinka hodi počasneje. Mi smo kmalu prišli do ceste, kjer so oznake za Potoško planino in Ajdno. Pri smernih tablah Ajdna smo se usmerili levo navzdol do Arheološkega najdišča. Prva skupina je pod vodstvom Joža Varla odšla po lažji, vendar tudi zahtevni poti proti Ajdni. Tu smo posebej poskrbeli za otroke, navodila so bila en otrok en odrasel … Tudi na vrhu Ajdne, kjer bi bila zelo dobrodošla ograja, so otroci poslušno sedli. Pod ferato je za obe skupini besedo prevzela Marjana, prisluhnili so ji pozorno in vsi prijavljeni za ferato (z jeklenico zavarovana plezalna smer), ter tudi ostali udeleženci. Upoštevanje navodil: kompletna samovarovalna oprema, vpenjanje, upoštevanje razdalje … nihče ni imel težav. Dve planinki, ki sta bili sploh prvič na ferati, navdušeni. Kar prehitro smo prišli do vrha. Na izkopaninah Ajdne je Joža povedal nekaj zanimivosti, veliko pa je tudi napisano na informativnih tablah. Prav tako smo na samem vrhu z lepim razgledom videli Stol, Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe. Lepo se vidi tudi del Gornjesavske doline med Žirovnico in Jesenicami. Po krajšem počitku smo se odpravili do Valvasorjevega doma. Pri domu je bilo veliko planincev in obiskovalcev, vendar smo bili hitro in odlično postreženi. Do doline nas je ločila še ura hoda, rezime smo naredili v Objemu narave v Završnici. Število pohodnikov in zadovoljstvo vseh nas ob zaključku ture mi je potrdilo, da je bil to planinski izlet v zadovoljstvo vseh. V Ljubljano smo prispeli ob 17. uri.
Alenka