Malič, Šmohor

2020
Vremenska napoved za današnjo nedeljo ni bila najboljša. Plan ture Šmohor in Malič seveda ni isto, kot Triglav ali Sedmera jezera. Pa se mi je vseeno zdela primerna tura z vlakom v Laško ter vzpon na Malič in Šmohor, tudi ta del Slovenije je lep. Kar 28 se nas je zbralo, krasno, kar nekaj jih je bilo tu prvič. Pot je dobro markirana, do odcepa za Malič je zmeren vzpon, potem nekaj strmejši del. Zadnji del grebena malo vara, kot da si že na vrhu, a se dobro spomnim mnogo let nazaj, da se ponovijo trije vzponi, spusti, potem pa smo res na vrhu Maliča. Še dvajset minutni spust do Šmohorja, kjer se je sicer pooblačilo, a smo lahko posedeli zunaj. Okolica koče je lepo urejena, gobova juha in zavitek zelo dobra. Še uro in pol spusta, kavica ob koncu. Vlak nas je lepo umirjeno pripeljal do Ljubljane. Lepo je preživeti dan v dobri družbi prijetnih ljudi, hvala vsem za družbo, pomoč in zaupanje…Liljana PD RTV


Naravovarstveni dan na Pohorju

2020

Po zaključku še enega izmed lepih izletov, se spodobi napisati nekaj vrstic, ki bodo ostale za spomin. Čez nekaj let je lepo prebrati kratka poročila z izletov in se tako spomniti kje vse smo bili in kaj smo doživeli. Tokratni izlet nas je vodil na Štajersko, natančneje na Pohorje. 17. generacija varuhov gorske narave, ki smo v letu 2019 opravljali tečaj za varuha gorske narave, smo ob nekajdnevnem druženju postali dobri prijatelji, zato je ob zadnjem srečanju na koči na planini Razor padla odločitev, da v naslednjem letu organiziramo obletno srečanje in ga razširimo vseslovenski naravovarstveni dan. Beseda je dala besedo in »žrtveno jagnje« priprave in organizacije prvega srečanja je postal Nino, član, vodnik in naravovarstvenik pri planinskem društvu Drava Maribor. Prepustili smo se organizaciji in se v soboto, 12.9.2020 pripeljali do Ruške koče na Arehu, kjer smo imeli pripravljen profesionalno organiziran naravovarstveni program. Po pozdravnih besedah je sledilo predavanje o dvoživkah in plazilcih v visokogorju v Sloveniji. Po kratkem premoru smo se odpravili na teren in tako opravili delno krožno turo po delu Pohorja v smeri proti slapu Šumik, vendar nas je Nino odpeljal do skritih kotičkov Pohorja, kjer se skrivajo nizka barja na Pohorju in nam od blizu pokazal redko rastlinsko vrsto Okroglolistno rosiko. Veliko zanimivih informacij, krajev in doživetij ob prvem, skupnem naravovarstvenem izletu smo zaključili ob tradicionalnem pohorskem piskru. Štafetna »palica« drugega obletnega srečanja je romala v roke članicam planinskega društva Iskra Ljubljana, ki bodo prihodnje leto, natančneje 11.9.2021 organizirale naravovarstveni dan. Lokacija srečanja še ni določena, glede na organizacijske sposobnosti članic OVGN našega društva pa ne gre dvomiti v profesionalnost in natančnost priprave naravovarstvenega dne.
Veselimo se srečanja z vami in dobrodošli na naravovarstvene izlete. Ohranjajmo naravo za nas in naše prihodnje rodove in naj zapis zaključim zmislijo VGN »V gorah smo samo gostje!«
Dora


Publikacija o dvoživkah in plazilcih visokogorja Slovenije, ki jo je izdalo Herpetološko društvo.


Slatna, Kreda

2020

V osnovi je bil predviden izlet na Struško z osebnimi avtomobili, a zaradi zgodnjih prijav in velikega odziva planink in planincev sem z večratnim telefonarenjem in čakanjem na odobritev prevoza z avtobusom do križišča z planino Blato in Vogar le uspel dobiti dovolenje za omenjen prevoz. Glede na to, da je bili v avtobusu prostora le za 30-torico so se dodatno prijavljeni  pripeljato z dvema osebnima  avtomobiloma.
Po vijagasti in strmi cesti smo tako le prispeli na izhodišče. Tu smo se potem pripravili na pohod. Najprej po cesti do markiranega odcepa na Planino Jezero. Tu smo nato najprej po gozdni poti in kmalu tudi po kolovozno cesti , po kateri vodijo živino in hrano do Planine Jezero. Tu so nas dočakali naši planinci, ki so se pripeljali z osebnimi avtomobili.
Večina nas je potem po krajšem počitku nadaljevala pot proti Dednemu polju. Četverica si je pa izbrala lažjo pot, le do Planine Dol.  Pri Dednem polju smo zavili proti našemu cilju Struški in Kradi. Lepo speljana markirana gozdna potka proti pobočju Tičaric in Kopice nas je pripeljala nato do odcepa proti Struški. Žal zarado slabega počutja nisem mogel skupino pripeljati do cilja, vendar smo imeli vodnika Dušana, ki je nato skrbel, da  smo prispeli do prevala.  Žal se je proti vrhu spustila zelo gosta megla in za nekatere je bil to konec poti, nekateri pa so le nadaljevali, a ne na Struško, ampak na Prvi Vogel, ki je skoraj 100 m višji. Razgleda itak ni bilo, ker vrhove prekrila gosta megla in tako je bilo le zadovoljstvo le ob osvojenemu dvotisočaku.
Vsi smo se potem na povratku zbrali pri Koči pri jezeru, kjer smo imeli daljši počitek. Tu smo imeli tudi krajšo analizo pohoda in se naredili skupinsko fotko. Zaradi prilagajanja vožnje z avtobusom, da se ne križamo smo se skoraj po eno urnem postanku  le odpravili do našega avtubusa od koder nas je šofer varno pripeljal v Ljubljano.