Montaž

2017

V zgodnjem nedeljskem jutru smo se odpeljali proti Sella Nevei. Nihče ni zamujal in prve korake smo naredili že pred 7.30 uro. Jutranje nižje temperature so nam prijale, vendar nas je že pred Škrbino ogrelo sonce. Tu je bil prvi počitek. Nato pa naprej do bivaka Suringer. Krušljiva pot je terjala veliko pozornosti. Do tu je bilo še nekaj vrvi in jeklenica, vse zelo dobrodošlo. Pred bivakom kratka pavza za počitek, ogled dolin in okoliških vrhov, pa tudi kozorogov (samic z mladiči), ki so nam delali družbo. Sledil je vstop v Findenegrov ozebnik. Vodniki in bolj izkušeni planinci so bili v veliko pomoč pri hoji tistim, ki so bili prvič na tako zahtevni poti. Drago in Jože sta nam na najbolj ključnem mestu napeljala vrv. Kaj kmalu je sledila grebenska pot in vrh s križem in značilnim zvonom. Pozvonila sem, zvon mi je izpolnil željo! Sledila je daljša pavza in seveda skupinsko fotografiranje. Opremili smo se s čeladami in samovarovalnimi kompleti ter se spustili do Pipanove lestve. Na lestvi smo bili deležni nekaj padajočega kamenja, ki ga je sprožil tuji planinec. Na našo srečo, brez posledic. Pot v dolino so nam zopet krajšali kozorogi, saj smo bili v njihovem kraljestvu. Del skupine, ki je sestopil po melišču, se je ustavil v koči Brazza, mi pa smo naredili pavzo na Planini Pecol. Opazovali smo svizce, pojedli nekaj zalog hrane in se pogovarjali o prehojeni poti. Na parkirišču smo se razporedili po avtomobilih in v Markov kombi ter odpeljali do Rateč. Ustavili smo se v lokalu, kjer smo naredili rezime ture. Naj povzamem le besede našega gosta Romana Robasa ki je rekel, da je to ena najlepših pa tudi najzahtevnejših tur v Zahodnih Julijcih.
Alenka Sakelšek