Prehodavci

2018

V letošnjem planu planinskih izletov smo uvrstili tudi najlepšo markirano planinsko pot. Bila je to dvodnevna tura s prenočevanjem v Koči na Prehodavcih. Že mesec dni prej sem rezerviral ležišča. In tako je prišel 20. dan v mesecu. Z štirimi avtomobili smo se pripeljali do parkirišča v Senožetu, kjer nas je čakal lokalni avtobus. Skoraj neverjetno, a vožnja do planine Blato je bila brezplačna le za parkiranje smo za vsak avto plačali 4€ za dva dni. Po prijetni vožnji smo se tako ustavili na razpotju za planino Vogar. Začetek hoje je bil nekoliko po asfaltu a kmalu smo zavili v gozd in tako po lepo uhojeni in markirani poti v eni uri in še nekaj prispeli do Koče pri Jezeru. Tu smo se odločili, da gremo najprej do planine Viševnik in drugi dan nazaj mimo Dednega polja. Prijetna gozdna pot najprej mimo planine Viševnik in nato z lepimi razgledi do planine Ovčarija. V bistvu skoraj brez postanka smo nadaljevali do vrha Štapc. Tu smo se nekoliko okrepčali in kmalu nato nadaljevali do Male Tičarice. Lep razgled na dolino Triglavskih jezer nas je vse očaral. A naš današnji cilj je bil še daleč. Nekoliko smo se spustili in nadaljevali pot po pobočju Kopice in se povzpeli na Veliko Zelnarico. Tu se pa nismo kaj dolgo zadrževali, ker so prihajali neki črni oblaki. Na srečo brez grmenja. Pot navzdol je bila dokaj zahtevna in zato smo pazljivo sestopali z vrha. Kmalu, ko smo prispeli do Vratic nas je nekoliko osvežila manjša ploha, ki pa se je kmalu večkrat ponovila. Ob poti smo opazovali kozorogov boj, zato smo morali nekoliko zastati, saj je bilo nevarnost padajočewga kamenja. Ja in na koncu smo v močni plohi le prispeli do koče. Na srečo je bilo v koči še nekaj prostora, da smo se posedli in preoblekli premočena oblačila. Zvečer pa na počitek na pograde in zjutraj zopet na pot. Trojica se je drugi dan odločila, da gre še na Kanjevec a jim vreme to ni dopuščalo. Tako so po najbližji poti sestopili do Dednega polja, Planine Laz in do Koče pri planini Jezero. Večina pa smo je lepo podali po dolini Sedmerih jezer. Žal nas je nekoliko namočilo, a kmalu je posijalo sonce in tako smo srečno brez strel in grmenja prispeli do koče Pri sedmerih jezerih. Tu smo se zopet zbrali, počakali zaostale in nadaljevali pot najprej na Štapce in naprej mimo Planine Ovčarije, Dednega polja in Koče pri planini jezero. Tu smo se združili s tremi pohodniki, ki so želeli Kanjavec a jim to na žal ni uspelo.
Zaradi odhoda avtobusa smo tu obstali kar nekaj ur, saj bi bilo čakanje na postaji manj ugodno kako v hladni senčki ob koči. Vseeno smo odšli nekoliko prej, saj smo predvidevali, da bo na postaji večja gneča. Na srečo smo bili tam prvi in tako smo lahko vsi vstopili naenkrat in se zapeljali do naših parkiranih avtomobilov. Prvi dan smo hodili skupaj skoraj 8 ur drugi dan pa le 5. Imeli smo sicer nekaj manjših problemov, a na koncu se je vse izšlo v najlepši način, razen gumidefekta enega avtomobila na povratku.
Tu je album slik od Joca
Klik na sliko za ogled albuma