Križ

2018

Po večkratnih odpovedih, zaradi slabega vremena, nam je končno le uspelo izpeljati krasno visokogorsko turo. Kristalno nebo, kot da bi se hotelo odkupiti za zadnje mokre vikende, nas je kar potegnilo kvišku. Ob Bivaku IV, kjer smo imeli malo daljši postanek, smo si privoščili malico. To je bila priprava za drugo etapo do vrha. Medtem ko smo tudi ob prisotnosti drugih planincev slastno mlatili svoj zaslužen obed in se ozirali naokoli po postavnih vršacih, je sem ter tja padla še zabavna beseda.
Izrazito kraški teren, po katerem nas je v nadaljevanju vodila pot, nas je s pestrimi pojavnimi oblikami zelo očaral. Tam visoko na drugi strani Vrat pa očak, ki je kot pastir bedel nad nami ovčicami. Pogačnikov dom, Razor in Prisank na eni strani, ter Bovški Gamsovec in Pihavec na drugi strani, so bili kot na dlani, ko prispemo na greben, katerega del je tudi naš današnji cilj. Po nekaj korakih smo ga veseli osvojili in si čestitali za skupen dosežek. Po daljšem počitku na toplem soncu, ki smo ga med drugim izkoristili za bolj podrobno spoznavanje bližnje in daljne okolice, smo se v dolino Vrat vrnili skozi Sovatno. Z mamljivimi pogledi proti Triglavski severni steni in ob bogati ponudbi jesenskih barv, smo večkrat ustavili korak. Padlo je tudi nekaj sočnih komentarjev, ki so v skupini izzvali izbruhe smeha, tako da se je utrujenost, kolikor je je že bilo, sramežljivo potegnila v ozadje, čakajoč na drugo priložnost. Tako kot vedno, ko se potikamo na tem koncu naše domovine, smo se ustavili še pri Aljažu v Mojstrani in navrgli še nekaj besed o opravljeni turi ob tekočih in slastnih dobrotah. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
Dušan Debevec