Socerb – Glinščica

2018

V letošnjem planu naj bi omenjen izlet vodil Jan. Vendar je narava posegla po najhujšem. Odločili smo se da izlet vseeno opravimo in Alenka se je prostovoljno odločila da nas ona vodila.
Po opravljeni ogledni turi smo se v nedeljo 23.12 ob 8 uri z devetimi avtomobili odpravili proti Primorski do Soberba.
Na začetku pohoda nas je Alenka v grobem seznanila s potjo. Žal je bilo vreme dokaj megleno in posebno čarobnih pogledov na oklico nismo doživeli.
Izhodišče je bil torej grad Socerb, od koder naj bi bil lep razgled na slovensko obalo in Tržaški zaliv. Od tu smo se napotili proti vzletni stezi jadralnih padalcev in naprej po razgledni poti Socerbsko-Petrinjskega Krasa do Vrha Griže. Tu je vpisna knjiga, žiga pa ni bilo. Od tu po gozdnih poteh Krasa prispemo do razgledišča, kjer se nam odpre dolina Glinščice. Pot nas je vodila vodi po gozdu, pozneje smo se spustimo do spomenika alpinistu in vodniku Emilu Comiciju in do cerkve Marije na Pečeh. Od cerkvice sestopimo pa na Solno pot. Že kmalu smo zagledali znameniti slap reke Glinščice imenovan Supet, ki pada 40 m v globino. V dolini smo bomo prečkali reko in prišli do vasice Botač. Tu je manjša neprijazna gostilna, kjer je bil kratek postanek. Iz Botača smo se podali po Stezi prijateljstva, ki je bila odprta leta 1981 na pobudo čezmejnih prebivalcev. Trasa poteka po starodavni poti soli, verjetno gre za pot, ki jo je uporabljal že Martin Krpan. Pot do Beke je posuta s hrastovim listjem in je bila prijetna za hojo. V vasi nas je sprejel domačin Oskar in nam povedal marsikaj zanimivega. Od tu smo imelile slabo uro široke poti do našega izhodišča. Pred gradom se smo se ustavili pred zanimivo Sveto jamo, ki je edina jama na Kraškem robu, urejena za obiskovalce. Tu je edina slovenska podzemna cerkev v naravni votlini.
Po koncu planinske poti se smo ustavili na Turistični kmetiji v vasi Kastelec, kjer so smo se okrepčali z istrskimi fužiji in golažem.
Kljub nekoliko bolj nejasnem vremenu je izlet uspel v vseh pogledih.

Leave a Reply