Blegoš

2019

Zgodba se je začela na parkirišču Lipica pred Škofjo Loko. Tu smo bili dogovorjeni, da se dobimo skupaj in skupaj zapeljemo proti našemu cilju. Alenka nam je razdelila listke poti, ker je naj bila klasična pot do Blegoša zaprta zaradi del. Tako, da smo morali do Blegoša narediti ovinek po Selški dolini. Vse ni tako lepo potekalo, kakor si je zamislila Alenka. Najprej smo zgrešili pot in krenili proti Staremu vrhu. Kar čudno nas so redarji pošiljali na parkirišče, a naša kolona avtomobilov se ni zmenila na njihove pozive. Nadaljna pot nekaj km je bila seveda napačna. Po vrnitvi smo si potem še ogledali veliko žago in tudi od tu smo se morali vrniti. Končno smo le ujeli pravo pot in z nasmeškom parkirali pri turistični kmetiji pri Gornji Žetini. Tu so nas postregli z kavico in toplo ocvirkovo potico. Ker je bilo parkirišče na Črnem kalu zasedeno smo pri kmetiji tudi pustili svoje avtomobile ter krenili peš. Predno smo se odpravili nam je Marinka povedala nekaj zanimivosti o Ivanu Tavčarju, ki je v teh krajih pustil svoj pečat.
Pot na Blegoš je bila vseskozi zasnežena. Korak pa tudi nekoli težavnejši zaradi mehkega snega, ki se je udiral pod stopali. Na sećo ni bilo vetrovno in sonček je kar pogosto nekoliko segrel ozračje. Zjutraj je namreč bilo kar -13 stopinj. Kar lep je bil pogled na vrh in ne samo tja gor temveč na vso okolico s gorami in dolinami, ko smo stopili iz gozda.
Na vrhu smo se nekateri zadržali nekoliko dalj časa, saj se pogled na okolico kar ni hotel odlepiti. Po slikanju in ogledovanju smo se le spustili do koče. Bila je to kar lepa drsalnica po svežem snegu. Pri koči so nas pričakali še ostali naši planinci, ki so prišli na Blegoš nekoliko pred nami.
Skupaj nas je bilo kar 29. Pri koči smo postali kar debelo uri. Počakali smo namreč tudi Štefko, ki se je zgubila in se povzpela na goro z druge strani.
Po odmoru in slikanju smo se le odpravili v dolino in sicer po drugi poti. Trojici se je nekoliko bolj mudilo in so se morali nazaj na pravo pot kar nekoliko potruditi.
Tako smo na koncu vsi srečno prispeli do kmetije in naših avtomobilov. Vse bi bilo lepo če nebi bilo nevšečnega dogodka z Vojinim avtomobilom. A na koncu se je tudi to rešilo.
Lepa je bila današnja tura. Zimska idila in jasni pogledi obsijanem s sončkom so nas očarali.

Leave a Reply