Kukova špica 2427 m

2019

Na veliko zapisih je omenjeno, da je Kukova Špica markantna gora na robu Julijskih Alp. In res je, ker nanjo ne vodni nobena označena pot. Samotni planinci postavijo kakšnega možica, ki daje vedeti, da smo na poti. Naša pot se je pričela v Vratih, kmalu za slapom Peričnik, kjer je viden širok plaz Veliki Črlovec. Ob šesti uri je sonce že obsijalo vrhove, mi pa smo pričeli s hojo po gozdni stezi, ki se je v ključih dvigala. Po dobri uri hoje smo prispeli do skale v obliki srca in pot nadaljevali še naprej po gozdnih poteh. Veliko bližnjic je, mi pa smo hodili po najbolj shojeni poti. Kaj kmalu smo prispeli do konca gozdne meje in se že dvigali po melišču do krajšega skalnega skoka, ki smo ga preplezali, boljše, kot da bi hodili po melišču. Menjavajo se melišča in manjši skoki, nič težki za preplezat, le nevarnost zdrsa je, zaradi naloženega grušča. In že vidimo trave na sedlu Gulce, ki pa včeraj niso bile tako modre od cvetov sviščev, ker so sonce zakrivali koprenasti oblaki. Kratek počitek na sedlu, potem pa dvig na naš cilj. Nihče ni ostal na sedlu, prav vsi smo prišli do vrha. Ta dan smo srečali le tri planince, ta vrh je res zalogaj za najbolj izkušene. Na vrhu je bila daljša pavza, pri spustu pa smo bili zelo pazljivi, saj napak tu ni. Še en postanek na sedlu, potem pa po mehkem melišču do prvega skoka, pa do drugega in tako naprej, dokler nismo prispeli do gozdne meje, kjer smo zavili levo. Del poti smo hodili skrajno desno,nato pa zadnji del poti zopet v ključih. Opazili smo gamsa ali jelena, ki se je pasel po melišču, pozneje pa še eno kačo, ki je hitro našla zavetje v listju. Markov kombi nas je čakal brez opozoril TNP. Ustavili smo se še pri znani planinki Vidi Tilešovi, vendar je bila ravno pri popoldanskem počitku. Pustili smo ji nekaj pozornosti, ob pogovoru zvečer pa je povedala, da je bila najbolj vesela kamna z vrha, ki ga je prinesla Mina (Marija Bole). Zaključek smo imeli v Aljaževem hramu. Zadovoljni smo bili, da se napovedi vremenoslovcev niso uresničile, da smo vsi prišli v dolino brez poškodb, le nekaj prask smo pridelali, sicer pa je bila skupina enotna in si takih vodenj vsekakor še želim.
Alenka