Žbevnica

2019

Namesto v visokogorje zaradi zapore ceste in ker je bila bile koča ob jezeru že zaprta smo izvedli nadomestni izlet na Žbevnico, ob Slovensko-hrvaški meji. Dokaj pozno smo se odpeljali z Dolgega mostu. Ob 8 uri. Avto cesta nas je vodila skozi predor Kastelic, nato po lokalni cesti skozi Podbočje na mejni prehod. Od tu naprej skozi Vodice, Dane do Bresta, kjer je bil začetek našega pohoda.
Po krajši razlagi poti smo kmalu nato krenili na pot. Že po nekaj sto metrih smo zavili v hrib. V začetku je bila pot prijetna, pred kočo pa je postala nekoliko bolj zahtevna, ne pa preveč za nas planince. Mal smo se pridržali in tako previdno prečili edini skalnati predel poti.
Ker je bila koča zaprta smo kar nadaljevali naš pohod proti vrhu. Tudi tu je bila pot lepo speljana po pobočju in se enakomerno vzpenjala. Veliko dreves oz. grmičevja šipka, gloga je bilo na poti. Proti vrhu, ko smo izstopili iz gozda se nam je pa odprl imeniten pogled na pokrajino, ki se je potem samo še stopnjeval, dokler nismo prišli na vrh. Tu je bila skrinjica in tudi žig. Ob značilnem stolpiču na vrhu smo naredili skupinsko, se okrepčali in nadaljevali pot na Špičasti vrh. V glavnem povsod lepi razgledi. Za trenutek nas je obsijal tudi topli sonček.
Povratek je bil po drugi poti, bolj položni in tudi tu smo lahko opazili šipek, glog in nekaj ostalih značilnih dreves za ta predel. Na travniku med sestopom so nas jo presenetilo tudi ogromno marel, katere smo urno pobrali. Jaz sem jih imel za zajtrk.
Pot nas je potem vodila mimo koče in po gozdni cesti do našega izhodišča. Tu smo se nekoliko posedli napili zdravilne vode, katere izvir je bil ravno ob balinišču, kjer smo se imeli svoje avtomobile. Kmalu nato smo se odpeljali v smeri Rakitovca, Zazida na Razdrtega, kjer smo imeli zakusko pri kmečkem turizmu pri Hudičevcu.
Lepo prijetno je bilo, še posebno, ker nam je lepo služilo vreme, ni bilo vetrovno in tudi razgled je bil kar v redu.
Marjan