Ohrid

2019

Izlet je organiziralo slovensko – makedonsko društvo Alpe-Alpina v sklopu znamenitega Ohridskega festivala. Po uspešno izpeljanih kulturnih prireditvah festivala se je porodila ideja tudi po planinskem festivalu imenovanim Slovenija nad Ohridom. Ta je bil premierno izpeljan leta 2017 in tako se je nadaljevalo v letih 2018 in letos, katerega smo se udeležili tudi naši planinci, po dokaj ugodni ceni.
Potovanje na Ohrid je potekalo od 5.9 – 10.9. Zbor je bil 5.9. ob 16 uri pri Atlantisu. Tu se nas je zbralo 18 udeležencev našega društva, 12 iz RTV-ja in štirje iz PD Delo skupaj nas je bilo 34. V Celju so vstopilo 8 udeležencev v Ratečah pa dve udeleženke, skupaj nas je potovalo torej 44. Prijav je bilo skupaj 51, vendar jih je 9 odpovedalo v glavnem v zadnjem tednu, dva sta se pa potem naknadno prijavila. Na Ohrid smo prispeli okoli 14 ure. Čas vožnje skupaj 2-urnim z ogledom mesta Skopje je trajal 22 ur. Imeli smo dva šoferja, ki sta se menjala med seboj. Pot vožnje Ljubljana – Celje – Rateče – Dobrova – Zagrab – Beograd- Niš – Skopje – Gostivar – Ohrid. Od Brežic pa do Gostivarja je bila avtocesta, ki se je od tu potem preoblikovala v ozko ovinkasto cesto do naselja Lagan, 7 km naprej od Ohrida, kjer smo bili poten nastanjeni. Skupaj smo prevozili nekaj čez 1200 km. Plan je bil, da avtobus zapelje do Šoštanja, vendar sem se jaz potem telefonsko dogovoril, da skrajšamo vožnjo in 8 potnikov pričakamo v Celju pri Tušu.
Vožnja je tako potekala od Slovensko-Hrv. meje do Makedonske meje v glavnem ponoči. Postanki so bili pri Slavonskem Brodu in Nišu ter seveda pri prehodu mej. V dveurnem postanku v Skopju smo si lahko ogledali v center mesta, in se okrepčali z makedonskimi specialitetami in seveda pivom.
Prvi dan, ko smo prispeli, smo se najprej razporedili po sobah in nato nas je že čakalo pozno kosilo. Po kratkem druženju v restavraciji in kratkem sprehodu ob obali jezera smo že kmalu nato imeli večerjo. Kar nekako utrujeni smo že pred 10 uri odpeketali na spanje. Ponoči je bilo kar zivahno na nebu, vendar se je do jutra vse umirilo, vseeno pa smo potem nekoliko spremenili plan.
Drugi dan smo tako zamenjali s četrtim in odšli najprej na razgledišče 1209 m visoki Elen vrv (vrh). Tu je bi lep pogled na Ohrid. Pohod je trajal dobre 4 ure. Avtobus nas je zapeljal dokaj visoko po ozki cesti. Na enem ovinku smo potem izstopili in se peš odpravili na pot. Pot je bila nezahtevna, lahka v glavnem v začetku po kolovozu in potem skozi nisko rastje. Vodil nas je domači vodnik tako, da smo brez problemov prispeli do vrha in se nato vrnili nato do avtobusa, ki je bil parkiran pri jezeru. Po vrnitvi s pohoda in po kosilu v domu smo se nato zapeljali še do mesta Struge. To je mesto na severu Ohridskega jezera ob izlivu Drima. Ogled je trajal dobre 2 uri. Žvečer je sledila večerja.
Tretji dan po zajtrku smo se zapeljali z avtobusom do Ohrida in pod vodstvom domače turistične vodičke smo si ogledali samo staro jedro mesta Ohrid. Ob 11 uri pa nas že na pristanišču čakala ladjica, ki nas je potem zapeljala do SV. Nauma v 1,5 urni vožnji. Vmes smo se ustavili na kolišču, ki predstavlja naselbino ob jezeru v davni preteklosti. Za ogled samostana, kraja, okrepčilo in morda vožnjo s čolnom do izvira Drima smo imeli mislim da 2 uri. Vreme je bilo idealno za vožnjo tako, da smo lahko neizmerno uživali. Kmalu po vrnitvi smo imeli večejo nakar je sledila vožnja in ogled večernega Ohrida.
Četri dan smo imeli zgodnji zajtrk in se potem odpravili z avtobusom na planoto Goličiča. To je narodni park na prelazu med Prespanskin in Ohridskem jezerom. Na prelazu smo izstopili z avtobusa in se napotili po lepo označeni poti na vrh 2255 m visoki Magaro. Hoje do vrha je bilo okli 2,5 ure. Tudi na ta vrh nas je vodil lokalni vodič, žal pa sem njegovo ime pozabil. Na vrhu je sledilo je okrepčilo in običajno slikanje. Sestop je bil nekoliko po drugi poti. Na prelazu nas je že čakal avtobus. Šofer je bil nekoliko tečen saj nas ni pustil vstopiti z planinskimi čevlji in smo tako morali vsi imeti rezevna obuvala. Na povratku iz NP je moral šofer tudi plačati vstopnino za vse potnike, koliko je bilo to mi ni znano. Za kosilo smo imeli lunch paket tako, da kosila ta dan v domu ni bilo. Ko smo prispeli domov je sledilo kopanje in nato večerja. Po večerji je bilo potem prijetno druženje, kjer nas je obiskal tudi g. Jazbec veleposlanik Slovenije v Makedoniji. Na koncu smo zapeli tudi našo himno pod vodstvom našega planinca Stanislava Gradiška.
Peti dan je sledil le zajtrk in pakiranje prtljage ter odhod domov. Tudi med vožnjo domov smo imeli nekaj postankov in za eno dobro uro smo se ustavili pri Aleksincu za kosilo. Vožnja je tako potekala brez problemov do meje s Slovenijo. Tu se je voznik dogovoril, da potnike od mejnega prehoda do Celja odpelje kombi , tako da nam ni bilo potrebno voziti skozi Celje. Potem je bilo potrebno še nekoli pregovarjati šoferja, da je ustavil v Ivančni Gorici, kjer je iztopila Vesna.
V Ljubljano smo prispeli ob 1 uri v sredo 11.9. ponoči.
Lahko rečem, da smo uspeli izpolniti plan v potenkosti in brez najmanjših problemov, kar nam je seveda omogočilo tudi izredno lepo vreme. Kordinatorka je na Ohridu je bila Tadeja Rozman, vodja v avtobusu pa Marjan Klančar. Tudi druženje z ostalimi udeleženci iz PD Dolgih vod in PD Rateče je bilo prijetno, saj smo si z nekaterimi tudi izmenjali maile in tel. Štev.
Marjan Klančar