Sedraž

2019

Sobotni planinski pohod po rudniških portalih je bil predvsem odvisen od vremena. Velikokrat sem kliknila na znane prognoze, v petek je kazalo, da bi se z večjim dežnikom dalo prehoditi pot, ki jo je Drago Podreberšek skrajšal in spremenil, da smo se izognili močno razmočenim predelom. Vsi dežniki so ostali zaprti in suhi ! S petimi avtomobili, večina z garminom oz. »plonk listkom« smo prispeli do cerkve sv. Jederti v Sedražu. Drago nas je že čakal na parkirišču. Po pozdravu in čestitki Stanku za rojstni dan smo šli v cerkev, kjer je na glavnem oltarju kip sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Cerkev iz 17. stoletja, v njej je vsako leto 4. decembra, na god sv. Barbare slovesna maša. Po ogledu smo se ustavili pri partizanskem spomeniku, nato pa po rudniških portalih odšli do vasic Trnovo in Brune. Tu je obeležje avstralskega pilota. Med bojem je letalo poveljnika Daviesa sestrelila nemška vojska. Letalo je strmoglavilo, pilot pa se je uspel rešiti, ker je pravočasno izskočil s padalom. Srečno se je vrnil v svojo domovino. Mi pa smo preko Trnovega hriba prispeli v vas Govce, ki je bila zaradi posedanja v celoti izseljena. Tu je Krajevna skupnost Laško dala rudarjem iz Sedraža v upravljanje del rudniškega jaška, ki so ga prizadevni domačini uredili v muzej. Ko smo prišli do muzeja nas je prijetno presenetila Fanika, ki nas je pričakala v svečanem rudarskem oblačilu. Drago nas je popeljal po muzeju, sledili smo mu v tišini, da le ne bi preslišali zanimivosti. Naši gostitelji, vsakič pred obiski muzeja, pripeljejo občutljive predmete (kip sv. Barbare, rudarske svetilke, merilne naprave, slikovno gradivo… ). Vpisali smo se v knjigo gostov, naredili skupinsko fotografijo, dobili žig in se podali na zadnji del poti. Ustavili smo se v vasi Govce, od koder so domačine, zaradi pogrezanja tal , izselili. Zadnji del poti res ni bil naporen, kaj kmalu smo prispeli do našega zadnjega postanka. Nekaj toplega na žlico se je prileglo, še bolj pa smetanova potica, ki je značilna za Zasavje. Drago in Fanika, močan stisk rok pred odhodom nakazuje na to, da se drugo leto zopet srečamo v Laškem, 2021 pa ponovno na celotni 13 km Rudarski poti.
Rudarska
Vozički pepolni drdrajo iz jame,
nato še kolona pride na dan,
vsak izmed knapov si zraka zajame,
vsakomur ponos preleti obraz razoran.

RUDA, revija Združenja za ohranjanje rudarske
Dediščine Slovenije

SREČNO!
Alenka