Skalica

2020

To nedeljo nas je pot vodila na Bohorsko hribovje. Čeprav smo nekaj let nazaj že obiskali Bohorske slapove, smo tokrat za cilj izbrali največkrat po krivici spregledan vrh, 950 m (ponekod zabeleženo tudi 951 m) visoko Skalico, ki zaključuje Bohor na njegovi zahodni strani.
Da bi bil izlet še malce drugačen, smo za cilj izbrali pristop s severne strani, iz zaselka Doropolje, oziroma Stara Žaga. Iz Tivolija je pot vodila po avtocesti na Dolenjsko, mimo Trebnjega in naprej po dolini reke Mirne do Sevnice, kjer smo se zbrali in nadaljevali skupaj proti Planini pri Sevnici, oziroma izhodišču. Megla v Spodnjesavski dolini na začetku ni ravno delovala vzpodbudno, že nekaj kilometrov iz Sevnice pa se je prikazalo sonce in kaj kmalu smo iz avtomobilov lahko uzrli Lisco.
Seveda se je marsikomu zdela pot znana in je bilo treba pobrskati po spominu, kdaj smo šli tu mimo. Ferata je bila zadosten namig, da jo je Nena povezala z Lisco.
Na Stari Žagi smo pustili avtomobile, se odpravili peš naprej in po nekaj minutah zagrizli v hrib ob vrvi. »Pa tako zgodaj je že strmina?« se je slišalo iz ozadja.
Kar naenkrat so bile odveč puhovke in tudi govor je utihnil. Ob poti smo že uzrli prve polomljene smreke, ki jih ob ogledni turi januarja še ni bilo. Očitno je močan veter tudi tu pustil svoje sledi.
Pod Vrhom Možnice smo se za nekaj trenutkov ustavili pri lovski koči in pogled proti Alpam se je ustavil nekje v sivini megle. Takoj nam je bilo jasno, da pretiranega razgleda danes ne bo.
Odpravili smo se naprej do današnjega cilja, Skalice. Pod vznožjem sem na začetku iskal smerne table, ki bi morale biti »tam nekje«, pa jih ni bilo videti. Pogled sem ter tja je odkril, da se skrivajo v krošnji smreke, ki jo je veter spravil na tla. Na srečo table niso bile poškodovane, markacisti jih bodo morali samo pravilno usmeriti in priviti, pa bo.
Petnajst minut vzpona do vrha so nam polepšali telohi, ki so že počasi začeli krasiti južno pobočje. Na Skalici, ali bolje rečeno pod njenim vrhom, smo malce počili in pomalicali, pogledali še proti Lisci in beli pikici na njej, potem pa se odpravili naprej. Če smo že na Bohorju, se spodobi skok na najvišji vrh, Veliki Javornik. Pa še nad 1000 m bomo šli. In seveda, vrh je v razširjeni Slovenski planinski poti.
Tik pod vrhom Javornika smo odkrili tudi navadne jarice, ene prvih cvetlic, ki zacvetijo spomladi. Ponavadi še med snegom, vendar ker ga je bilo letos bore malo, za to ni bilo priložnosti. Preproge čemaža izpred nekaj let nekateri niso mogli pozabiti in nosovi so potrdili, da so zeleni šopki, ki kukajo izpod listja , ravno to, čemaž ali medvedji luk.
Na Velikem Javorniku smo se zbrali okoli geodetske točke I. reda, naredili par fotografij, Špela pa je odtisnila prvi žig v svojo zeleno knjižico. Držimo pesti, da jo čimprej napolni.
Sledil je še spust po poti, ki bi ji lahko rekli tudi blatna drča. Gozdarji so pozimi opravljali svoje delo in blato ter nekaj polomljenih vej je bila še edina sled o njihovem napornem delu.
Pri spomeniku partizanu Janu in Škofovem križu smo zavili proti gozdarski koči Netopir, kjer smo naredili še zadnji postanek. Pri Federmausu, po domače, smo posedeli na klopeh, se nastavili še malo soncu, Adrijana pa je opravila še s financami.
Sledil je le še spust do avtomobilov in pot domov. Vmes smo se ustavili še v Sevnici, kjer nas je zgovorno dekle v lokalu postreglo hitreje, kot bi rekel keks. Seveda je zaupala tudi, kje se da dobiti Melanijino torto, za Donaldovo pa nihče ni izkazal interesa.
Še vabilo za naslednje ture, pozdrav in odbrzeli smo proti domu.
Roman

Navadna jarica

Jarica
Minuta za VGN

V Sloveniji so danes pobočja Velikega Koprivnika in Velikega Javornika (Bohorsko pogorje, občina Šentjur) edino avtohtono nahajališče navadne jarice. Rastišča navadne jarice na Bohorju so bogata, toda zelo majhna. Drugod, kjer se tudi pojavlja v naravi, gre verjetno za gojeno obliko, ki je “ušla” z vrtov.
Navadna jarica je zaradi svoje redkosti v Sloveniji potencialno ogrožena in uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in semenk. Zato jih nikar ne izkopavajte v naravi, ampak gomolje kupite v vrtnih centrih.