Kanjavec

2020

Po slabem letu ponovno na Kanjavcu. Prvi dan iz Zadnjice na Dolič, Kanjavec in nočitev na Doliču. Torek krasen dan, jasno. Na poti je bilo še nekaj snežišč, a previdno je šlo brez derez. Na poti smo se razveselili srečanja z Lojzetom. Poleg ostalega cvetja, smo ujeli tudi planike. Razgledi super, ozračje zelo ugodno za hojo. Pri Doliču je ravno pristal helikopter in odpeljal poškodovanega planinca. Berem nekatere nestrpne pripombe glede reševanja, očitno se nekateri ne zavedajo, kako hitro se vsakemu lahko pripeti nezgoda.
Tudi proti vrhu Kanjavca je še snežišče, a smo ga obšli in se vrnili na markirano pot. Na osvojenem vrhu veselje vseh, še prav posebej tistih, ki so bili prvič, teh je bilo kar 6. Edino škoda, da se je vrh zavil v meglo in se je le en delček Triglava pokazal le za trenutek…Spust v smeri Hribaric in na Dolič. V koči prijazni, nekateri že koristijo bone. Bilo je tudi nekaj tujcev, predvsem mladine. Sreda je bila namenjena uživanju v dobrem občutku po osvojenem vrhu. Spuščali smo se po Velski dolini, občudovali vrhove okoli nas in neštete kombinacije rožic…Malo smo dodali v smeri Mišeljskega prevala, za kar smo bili poplačani s srečanjem z gamsom. Ni se dal motiti, počival je in nas opazoval. Kokoši na planini so uživale po svoje, prav tako krave. Videti svizce pa je vedno posebno doživetje. Pa planike in neskončno lilij po Toscem. Zaključek s par kapljicami na Pokljuki. Vredno je bilo premagati preko 2.000 višinskih metrov vzpona, preko 31.000 korakov in 21 km prvi dan. Pa tudi kar nekaj spusta, 33.000 korakov drugi dan in preko 22 km….Hvala vsem osemnajstim za krasno druženje, še posebej pa naši nadvse skrbni vodnici Alenki, brez nje mnogi ne bi dosegli vrha Kanjavca….
Liljana Drevenšek