Slatna, Kreda

2020

V osnovi je bil predviden izlet na Struško z osebnimi avtomobili, a zaradi zgodnjih prijav in velikega odziva planink in planincev sem z večratnim telefonarenjem in čakanjem na odobritev prevoza z avtobusom do križišča z planino Blato in Vogar le uspel dobiti dovolenje za omenjen prevoz. Glede na to, da je bili v avtobusu prostora le za 30-torico so se dodatno prijavljeni  pripeljato z dvema osebnima  avtomobiloma.
Po vijagasti in strmi cesti smo tako le prispeli na izhodišče. Tu smo se potem pripravili na pohod. Najprej po cesti do markiranega odcepa na Planino Jezero. Tu smo nato najprej po gozdni poti in kmalu tudi po kolovozno cesti , po kateri vodijo živino in hrano do Planine Jezero. Tu so nas dočakali naši planinci, ki so se pripeljali z osebnimi avtomobili.
Večina nas je potem po krajšem počitku nadaljevala pot proti Dednemu polju. Četverica si je pa izbrala lažjo pot, le do Planine Dol.  Pri Dednem polju smo zavili proti našemu cilju Struški in Kradi. Lepo speljana markirana gozdna potka proti pobočju Tičaric in Kopice nas je pripeljala nato do odcepa proti Struški. Žal zarado slabega počutja nisem mogel skupino pripeljati do cilja, vendar smo imeli vodnika Dušana, ki je nato skrbel, da  smo prispeli do prevala.  Žal se je proti vrhu spustila zelo gosta megla in za nekatere je bil to konec poti, nekateri pa so le nadaljevali, a ne na Struško, ampak na Prvi Vogel, ki je skoraj 100 m višji. Razgleda itak ni bilo, ker vrhove prekrila gosta megla in tako je bilo le zadovoljstvo le ob osvojenemu dvotisočaku.
Vsi smo se potem na povratku zbrali pri Koči pri jezeru, kjer smo imeli daljši počitek. Tu smo imeli tudi krajšo analizo pohoda in se naredili skupinsko fotko. Zaradi prilagajanja vožnje z avtobusom, da se ne križamo smo se skoraj po eno urnem postanku  le odpravili do našega avtubusa od koder nas je šofer varno pripeljal v Ljubljano.