Planinski tabor – Logarska dolina 3.dan

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Tretji da tabora je za enajsterico minil v premagovanju strmine na vrh Ojstrice. Ostali smo se zjutraj najedli in počasi odpravili do koče na Klemenči jami. Tja smo prispeli v dobri uri. Nadaljevali naj bil na Rjavški vrh vendar zaradi snežnega plazu in slabega vremena smo šli le do Macesna, saj je kmalu zatem zopet deževalo in tako je tudi nadaljevanje na Strelovec odpadlo. Osvojitelje Ojstrice smo tako pričakali pri domu. Od tu pa skupaj nazaj v dolino. Zvečer po večerji smo imeli družabno srečanje z živo glasbi in plesom.
Na koncu se bi v imenu društva zahvalil Nadji za odlično organizacijo tabora. Kmalu tako sledijo naslednji tabori.
DSCN1683

Planinski tabor – Logarska dolina 2.dan

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Drugi dan tabora smo se razdelili na dve skupini. Ena je odšla proti Potočki zijalkiDSCN1548 druga pa pod vodstvom Robija od Planšarije Logarski kot proti Matkovemu oknu in planini Zabrložnica. Pot je bila v začetku kar strma vendar lepo uhojena. Robi nas je vsakih 100 višinski metrov spočil. Prispeli smo najprej do spodnjega okna, kjer nam je gozdarka Katjuša razložila nekatere pojme o gozdu in rastlinju v Logarski dolini.DSCF5775 Nato smo prispeli do bivaka kjer smo imeli glavni postanek. Tu so se naše planinke in tudi Klaus dobro napasli borovnic in jagod. Sledila je dokaj zahtevna pot proto Okrešlju. Na enem mestu nam je Robi napel celo vrv da smo potem varno prečkali prepadno grapo. Ko smo prispeli do planine na Okrešlju smo se povzpeli še do spomenika ponesrečenim planincem. Z Okrešlja smo se spustili do Slapa Rinke in nato peš do izhodišča, kjer so nas čakali naši avtomobili. V domu je sledila večerja in nato se je ob sedmih, enajsterica odpravila do koče na Klemenči jami od koder so se naslednji dan podali na Ojstrico. Ostali smo si ogledali Oglarsko kopo in naše planinke so nam izdelale vrečke za zelišča. Vse potrebno za izdelavo je pripravila Nada Istenič, ki pa je nas je morala zapustiti ker je njen mož padel pri spusti z Okrešlja. Na srečo ni bilo kaj hujšega. Ponoči smo si nameravali ogledati nočno opazovanje metuljev vendar nas je pregnal dež. DSCN1593
Moram omeniti še Deno, ki nas je vsak večer po turi prijetno razgibavalaDSCF5770

Planinski tabor-Logarska dolina 1.dan

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Pred osmo smo z avtomobili parkirali pred domom Planincev v Logarski dolini. Imeli smo le eno uro za prigrizek in namestitev v sobe. Že ob 9 uri smo odšli proti slapu Rinka in naprej do Okrešlja oz. Frischaufovega doma. Tu smo se nekoliko okrepili in nadaljevali pot na Kamniško sedlo. Vreme je bilo prav prijetni in kolona nas planincev je strumno korakala pod budnim očesom naše vodnice Alenke. Prečili smo tudi manjši plaz snega in nekoliko po plezali, da smo potem prispeli do Kamniškega sedla. Tu smo imeli kar dobro uro za počitek. Vrnili smo se po isti poti in pri domu na Okrešlju se nam je pridružil tudi Robi in Ludvik z PD Križe. Današnja tura je bila le za ogrevanje. Robi nas je naslednja dva dneva razvajal z vodenjem po Lovskih poteh pobočja Mrzle gore in vzponom na Ojstrico..
DSCN1480

Pot treh cerkva – Laško

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Dobili smo se v sredo, 16.7.2014, točno ob 6.30 uri pod uro na železniški postaji v Ljubljani in se odpeljali ob 6.55 z našim znanim »Štajercem« do železniške postaje Laško, kjer sta nas čakala že dva planinska prijatelja s tega konca, Drago in Franci, člana Društva za ohranitev rudarske dediščine. Železniške karte nam je uredil predsednik Dušan s spiskom cele skupine s starostjo nad 12 let!

Torej, naš glavni vodič Drago Podreberšček nas je lepo preštel, pozdravil in nam v kratkih besedah izpovedal načrtovano turo in zaključek dneva. Seveda je potrebno ob preštevanju omeniti prihod so planinke Ljubice z avtom, ki nam je prišla pomahat na železniško postajo že takoj po prvem postanku v Zalogu! Torej, z njo vred in prijateljema Dragom in Francijem nas je bilo 17. Nato smo se obrnili in krenili proti Zdravilišču Laško in nad njim odrinili planinsko strmo navkreber proti prvi cerkvi Sv. Mihaela na 442 m n.m.v. Tukaj nas je počakal cerkveni ključar in nam razkazal cerkev v obnavljanju. Dovolil nam je tudi pokušino prvih jabolk v bližini cerkvene zemlje. Pot smo nadaljevali do cerkve sveta Katarina 411m n.m.v. in se vrnili po krožni poti do Strmnice, kjer je cerkev sveti Krištof 326 m n. v. V tem kraju smo se okrepčali pri eko kmetiji in Janči je pokazal lepo leseno rezalnico salame, pa tudi okrepčali smo se v domačem gostišču v družbi z Jančijevem tastom in taščo, lastnikoma eko kmetije, kjer smo dopolnili program počitka skladno z odličnim razpoloženjem! Ogledali smo si urejeno eko kmetijo, ki ima že lepo zraslo figo in si razgledali pogled na Laško in njegov grad nad mestom, ki stoji veliko nižje od obstoječe kmetije. Kmet, upokojeni rudar nam je pokazal kje je pokosil, da bodo pripravili del izstrelišča sobotnega ognjemeta! S spustom v dolino smo naredili zanko lepega planinskega izleta in se ob 14.00 uri disciplinirano v vrsti pripravili na ogled pivovarne, ki je v jubilejnem letu tudi pokroviteljica PZS srečanj ljubiteljev Laškega. Po ogledu prostorov in proizvodnje P-Laško, smo ta dan zaključili v prijetnem kramljanju.
Lepo je biti med nami, na naslednji planinski turi se pridružite tudi vi !
Vodnik PZS Jan Skoberne

Pogled na Laško
Pogled na Laško – klikni na sliko za ogled albuma

Lučki Dedec

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Danes se je pod halo Tivoli zbralo 25 pohodnikov PD Iskra Ljubljana. Zjutraj je za prevoz potrebno nekaj logistike, za kar je poskrbela naša vodička Alenka. Z kombijem in štirimi osebnimi avtomobili smo se zapeljali mimo Kamnika in Kranjskega Raka na Planino Podvežak, kjer je bilo naše izhodišče.
Od tu smo krenili po markacijah mimo koče na Planini Podvežak proti Planini Korošici. Med potjo smo na vsakem koraku občudovali gorske rožice vseh vrst.
Z krajšimi postanki smo prispeli do Kocbekovega Doma na Korošici, kjer smo si prislužili zasluženo malico. Po daljši pavzi smo naredili eno skupinsko slikico, nato pa nas je pot vodila na 2023m visokega Lučkega Dedca .
Da se Dedca ne da zlahka osvojiti je predvsem ženski del ekipe spoznal šele ko smo skrenili malo s poti in izbrali bolj zahtevno brezpotje. No, kljub vsemu smo brez problemov premagali zapreke in bili na vrhu Dedca veseli lepega pogleda na Kocbekov dom in okolico. Ojstrica se je ta čas že ovila v meglice.
Po krajši pavzi smo si vzeli čas in nabrali še zelišča za čaje ( ranjak, gorsko reso ali plahtico in materino dušico).
Vrnili smo se po krožni manj zahtevni poti nazaj do Sedelca, od tu naprej pa po poti ki nas je pripeljala do Vodotočnega jezerca v obliki srca. Sledil je še en kratek postanek, nato pa smo zajeli sapo in se zopet povzpeli nekaj sto višinskih metrov v smeri Planine Podvežak.
Z krajšimi postanki smo prispeli do naše planine, kjer smo si privoščili osvežilno pijačo, kavico pa tudi palačinke.
Vreme je bilo kot naročeno za pohod. Sonce se je skoraj ves čas sramežljivo skrivalo za oblaki. Na planini smo se zadržali daljši čas, saj se nam še ni mudilo v dolino. Vodička Alenka je napravila rezime ture. Večina udeležencev je bila navdušena nad lepim in zanimivim dvatisočakom- Dedcem in seveda nad lepo z rožcami posejano potjo.
Z Planine Podvežak nas je čakal le še kratek deset minutni sprehod do naših avtomobilov, nato pa že poznana pot do Ljubljane, katero smo ob klepetu hitro prevozili.
Lep pozdrav,
Zlatko
lučki_slika