Na Kamniški grad in pustovanje

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Naš predsednik Dušan nas je z veseljem prešteval, ko smo se v oblačnem nedeljskem jutru začeli zbirati pred zdravstvenim domom v Kamniku. Bilo nas je veliko starih in novih članov društva , pridružili pa so se nam tudi čisto novi še nikoli videni obrazi: čarovnica, tigrasta mačka, miška, dama s fluorescentnimi lasmi, Brdavs, Kekec in Rožle, gospa z maxidioptrijskimi očali, ko pa je prispela prsata Samanta z rdečo rožo v laseh, nas je bilo že 41 in Dušan je dal znak, da nas je dovolj. Vodnik, domačin, ki ga je pripeljala organizatorka Nadja, nas je popeljal po strmini, proti dobro uro oddaljeni 660 m Visoki Špici nad Kamnikom. Na razgledni točki se nam je ponudil pogled na mesto Kamnik z vsemi znamenitimi stavbami v njem in okolici (mali Grad, Frančiškanski samostan, grad Zaprice, Mekinjski samostan, cerkvica sv. Primož) in malo slabše vidnimi gorami v ozadju. Ker je kar mrzlo zapihalo smo jo tudi mi hitro popihali navzdol proti Staremu gradu, kjer smo si ogledali ruševine gradu, ki je bil zgrajen že v 12. stoletju in je bil pomembna točka od kjer so vitezi Kamniški nadzorovali trgovsko pot, ki je vodila skozi Tuhinjsko dolino proti Štajerski. Grad je bil poškodovan med potresom 1511, leta 1576 pa je vanj udarila strela in tedanji lastniki so ga pustili propasti, kakor tudi vsi kasnejši, saj ostaline razvalin nudijo podobo zanemarjene zgodovinske dediščine. Tudi bližnje gostišče z obilo železja, ki krasi streho (beri: novodobnih anten) nekako dopolnjuje to neurejeno podobo, ki ni v ponos mestu in domačinom. Stari grad stoji na prepadni pečini 585 m visoke Bergantove gore, ki strmo pada v strugo Kamniške Bistrice in Nevljice, kar smo se prepričali ob spustu navzdol, ko smo tisti brez derez objemali drevje in spohodnike, da smo lahko varno prispeli do vznožja. Ob vstopu v mesto nas je pozdravilo kar prijetno sonce, tako da smo pred Turističnim informacijskim centrom z lahkoto počakali še nekatere člane, ki se pohoda niso udeležili in skupaj smo ob vodenju mladega turističnega vodnika odšli na ogled znamenitosti mesta Kamnik, ki bo kmalu praznoval 800 letnico prve omembe. Začeli smo v cerkvi Marije Brezmadežne na Šutni, kjer nam je sam župnik predstavil zgodovino in notranjost te farne cerkve. Nato smo mimo rojstnih hiš nekaterih znamenitih meščanov, med njimi Rudolfa Maistra, odšli proti Malemu gradu, ki je simbol Kamnika. Z njim je povezana legenda o bogati grofici Veronki, ki se je zaradi svoje skoposti zaklela, da se raje spremeni v kačo, kakor da bi darovala denar za dokončanje cerkve v kateri bi darovali sveto mašo bratje trojčki. Ko je izrekla te besede, se je spremenila v pol žensko in pol kačo, odprla se je zemlja in jo požrla, grad pa je zadela strela in ga porušila. Ostale so le še štiri stene, kot spomenik pravične kazni. Zakleta Veronika še danes čuva tri kadi zlatnikov in jih ponuja tistemu, ki jo bo rešil. Ogledali smo si še glavno znamenitost Frančiškanskega samostana Kapelo Božjega groba, ki je eno izmed zadnjih Plečnikovih del.Pred kipom generala, borca za severno mejo Rudolfa Maistra, ki mu je leta 1918 uspelo ohraniti mesto Maribor slovensko, smo se poslovili od vodiča in odšli proti gostilnici Marjanca, ki smo jo napolnili do zadnjega sedeža, saj se nas je na koncu nabralo kar 47. Po dobrem kosilu smo nadaljevali druženje ob zvokih kar dveh harmonik, saj je naš član Brane pripeljal še svojega mladega prijatelja, na strune kitare pa je zabrenkal tudi neutrudni Janez. Ples in zabavo so popestrile še nove maske: poskočna miš in miškolin in črnolasa hipijevka. Če ne verjamete, da smo maksimalno uživali si poglejte fotografije, naslednjič pa pridite spet na naš izlet, ki ni vedno le hoja gor in dol, ampak še veliko več kot to.
Hvala Nadji, ki je vse uredila tako, da smo doživeli nepozabno lepo in zabavno pustno nedeljo.
Lep pozdrav
Adrijana

Slike