Izlet na Lanževico (2003m), 26.6.2011

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Na pot smo se proti našemu izhodišču (koča pri Savici) z Vodic, kjer smo se zbrali in prešteli, odpravili s štirimi avtomobili. Bilo nas je 17, če štejem še dve štirinožni udeleženki.
Ob 7.50 smo krenili po cik-cak poti proti Komni. Čeprav lahka pot, pa je terjala svoj davek. Enemu od udeležencev so se na pete prikradli žulji. Ob odlični zdravstveni oskrbi pomočnikov Jana in Marjana je lahko pot spet uspešno nadaljeval. Na Komni, v idiličnem okolju, smo se ob spoznavanju bližnje in daljne okolice izdatno okrepili. Prav prijetno je bilo tudi srečanje z našim prijateljem in gorskim veteranom Jožetom. Žal kaj več besed nismo utegnili izmenjati, ker nas je čas že priganjal. Složno smo nadaljevali vzpon mimo koče pod Bogatinom do Bogatinskega sedla po stari vojaški poti. Od tu pa smo po približno eni uri dosegli vrh Lanževice. Še dobro, da so nad nami jadrali raztrgani oblaki, ki so nam občasno nudili senco, da nam sonce, ki je že kar dobro žgalo, ni pobralo preveč energije. Sicer pa zadovoljni obrazi povedo vse. Napor se je izplačal, saj je sledil zaslužen počitek. No, eden je še manjkal. Franci je kljub bolečinam v kolenu, z vztrajno in močno voljo krajšal metre do cilja. Tudi on je prispel in z nasmeškom na ustih dokazal, da zanj to ni bil prevelik napor. Ko je napočil čas, smo sestopili nazaj proti Komni, a po drugi poti. Čez Lepo Komno mimo zapuščene planine Poljanice. Če je bila prej pot ob vzponu proti vrhu pusta, sem ter tja posuta z bornim zelenjem, med katerim so kraljevale planike, pa nas je navzdol vodila skozi pravi naravni botanični vrt. Živobarvno cvetje raznoraznih oblik in velikosti, med njimi pa se je vil gad, a žal prehitro smuknil v luknjo, tako da ga nismo utegnili posneti. V koči pod Bogatinom smo se ustavili le za krajši čas, da so si nekateri ožigosali knjižice in navlažili usta. Daljši oddih z jedačo in pijačo smo si spet privoščili na Komni. Le Franci, Adrijana in Nataša ter dve kosmatinki so nas predčasno zapustili. Dolžnost pač. Tudi mi smo se morali čez čas posloviti. Še dobro, da je pot vodila le še navzdol, saj so se v skupini že čutile težke noge.
Na parkirišču, kjer smo pustili vozila, smo se potem, ko smo se preoblekli, še enkrat zbrali in opravili kratek povzetek izleta. Skupaj s postanki je trajal 11ur, same hoje pa je bilo približno 9ur. Skupina je bila z izbiro cilja, potekom in vodenjem zadovoljna. Tudi sam sem bil s skupino zelo zadovoljen, saj so vsi pot zmogli brez večjih težav in naporov. Zaželeli smo si le še srečno vrnitev domov. Hkrati pa sem se še zahvalil obema pomočnikoma, Janu in Marjanu.
Poročilo za PD Iskra Ljubljana pripravil:
Dušan Debevec
Medvode, 27.6. 2011
Slike