Izlet Rašica – Mengeška koča

Dogodki PD Iskra Ljubljana

Zjutraj je še deževalo. Že sem pomislil, da smo naročili slabo vreme. Ko sem pa pogledal proti Rašici sem videl jasnino in da se kaže na boljše čase. In res se je potem zjasnilo. Morda je bilo to še bolje. Saj ni bile take gneče, kakor ob lepem vremenu. Ponehal je tudi dež. Prišli pa so buhtljni. Margareta nas kar razvaja. Za dobrodošlico nas je postregla tudi z odlično medico in borovničevcem. Tako smo že na samem začetku dobili toliko volje in moči, da je tudi do konca pohoda ni zmanjkalo.
Po zboru smo se lepo razporedili v kolono in strumno zakorakali proti Rašici in še naprej. Bilo je nekaj blata, vendar veliko manj kakor sem pričakoval, le klanec je bil ta pravi. Moram pa priznati, da so bili že težji in tudi daljši. Z par počitki smo kar hitro prišli do prve koče. Koča na Rašici je bila, kakor sem pričakoval že odprta. Čaj, kakšno jabolko oz. sendvič se je kar prilegel. Kmalu nato je bil tudi čas za vzpon na stolp. Ker se je medtem že zjasnilo, smo bili priča prav lepim pogledom, med katerimi je izstopal prav pogled na z soncem obsijan Triglav. Po skupinskem slikanju smo se odpravili naprej po grebenski poti do naše druge postaje, do Mengeške koče. Vmes je bilo nekaj klančkov in še več dolin, nekaj postankov, naredili tudi nekaj nenamernih ovinkov, čeprav je bila pot lepo označena. Nekoliko daljši postanek pri koči smo skrajšali zaradi kremšnit v Mengešu. Odločili smo se namreč, da naš izlet, tudi na koncu posladkamo, tokrat z kremšnitami. Bile so dobre, kakor naša dobra volja ob koncu izleta. Točno ob 14.23 je prišel avtobus in moj prav prijeten delovni dan je bil zaključen. Tako na kratko, mi pohodniki pa smo uživali, že kar v pomladni idiliki, kar 4 ure in še več.
Lep pozdrav
Marjan Klančar
Slike