PRELEPA BELA KRAJINA

Dogodki PD Iskra Ljubljana
Skupinska pri Kalu
Skupinska pri Kalu

Tokrat lahko iskreno zapišem, da sem prelepo Belo krajino prinesla domov. Dobesedno.
Polno čudovitih vtisov in spominov v glavi, duši in srcu, krepko domače kosilo, belokranjsko pogačo in štiri vrste avtohtonega vina v želodcu in 30 dag ilovice na podplatih planinskega čevlja.

tudi to pride po dežju
tudi to pride po dežju

Takole je bilo. 41 udeležencev se nas je ob zgodnji 6. uri razporedilo na avtobusu, ki je z Dolgega mostu krenil proti Beli krajini, v center Metlike. Potem pa pot pod noge na cca 15 km dolgo krožno pot z najvišjim 542 m visokim Krašnjim vrhom. Kje smo pohajali, mi je bilo jasno šele doma, ko sem si pot ogledala na zemljevidu. Nizka oblačnost in megla sta dobro skrivali in zakrivali lepote, ki jih že dolga leta poznam, pa me vsakič znova očarajo s svojo prvinskostjo in neizumetičenostjo. Vinograde, sadovnjake, steljnike, listnate gozdove s prelepimi brezami, goste smrekove kotičke z užitnimi in malo manj užitnimi obami,obljudene in zapuščene zidanice……Domačinov, razen redkih izjem ,v zgodnjem nedeljskem jutru nismo srečali , zagotovim pa lahko, da so Belokranjci srčni, topli in gostoljubni ljudje.

neskončnost
neskončnost

Njihovo odprtost smo lahko doživeli in občutili šele na Krašnjem vrhu v koči PD Metlika, kjer smo bili povabljeni v »planinsko klet« in na Izletniški kmetiji Bajuk, kjer je bilo organizirano kosilo s pokušino domačih vin.
Pohodniško-izletniška pot je vodila mimo Bojanje vasi do »vušivke« ali »vinte«, ki so jo prizadevni domačini obnovili in predstavili sodobnikom. Je tehnična in kulturna dediščina naših prednikov – vodnjak na vzvod, značilen za ta del Slovenije. Do leta 1965, ko je Bojanja vas dobila vodovod, je bil ta »Panonski vodnjak« osrednji vir vode. Nadaljevali smo malo navzgor, pa spet malce navzdol, se odcepili z glavne poti in si z vrha ogledali tektonsko brezno, imenovano Pečenevka oz. Pečenjevka. Ob primernem pretoku potoka Jamnik
ustvari 48 m visok slap, najvišji te vrste v Sloveniji. Naslednja postaja na raziskovalni poti je bil izvir Orehovec in kal pod njim. Skupinska fotografija udeležencev je prav všečna.

Plezalna stena pri koči
Plezalna stena pri koči

V kamnito nišo nad skalnim studencem je postavljen kipec lurške Marije, ki ščiti vodo,njeno čistost, s tem pa ljudi, ki to vodo pijejo. Studenec napaja kal s površino 30m2, kar je precej neobičajno za ta del domovine, saj večino kalov v Beli krajini polni deževnica.Točno opoldne je zazvonilo v cerkvici pod Krašnjim vrhom, pet minut kasneje pa smo bili na vrhu. V nestrpnem pričakovanju odličnega razgleda smo se nekateri podali na vrh 17 m visokega razglednega stolpa ( zaradi konstrukcije je dovoljen vstop na vršno ploščad samo štirim osebam naenkrat). Nič ni bilo z razgledom- megle in meglice so zakrivale pogled na vse štiri strani neba. Samo slutili smo lahko, da je tam, zelo blizu, sosednja država Hrvaška.
Zanimivost – stolp je planinskemu društvu Metlika darovalo podjetje Elektro, razrezanega na tri kose je na Krašnji vrh transportiral helikopter, domači mojstri pa so ga ponovno ustrezno zavarili in postavili na najvišjo točko.
Da so Belokranjci srčni in radodarni ljudje je dokazal Boštjan, markacist domačega PD. Povabil je na ogled »planinske kleti«. Kaj neki je to? Ženska zvedavost mi ni dala miru. Še dobro, kajti sledili so mi vsi »dvorni reizkuševalci belokranjske kapljice« in potrdili bodo, da je bilo vino ravno prav pitno. Domači planinci-vinogradniki darujejo oz. prispevajo svoj pridelek, belo vino, v skupno cisterno ( po moji laični oceni kapacitete vsaj 500 l), ki ga delijo s prijatelji in popijejo v dobri družbi. V letu 2012 je bilo takšnih »donatorjev« kar 54. Ob praznovanju praznika dela, 1. maja, ostanek vina iz skupne cisterne prodajo za 3 EUR/liter. Pa se na tiho vprašam, bi Gorenjci zmogli takšno odločitev?!

veselo je bilo
veselo je bilo

Popoldanski »program« se je odvijal na Izletniški kmetiji Bajuk. Gospodar se je po kosilu ob pokušini štirih izvrstnih domačih vin ( beli Chardonay ,pozna trgatev in Renski rizling 2011, tudi pozna trgatev ter rdeči Metliška črnina in Modra frankinja) in grizljanju še tople belokranjske pogače ( samo s soljo, brez kumine) v kleti pohvalil tudi s hčerko, vinsko kraljico. Šaljivo je dodal, da je v letu, ko je promovirala vina, začasno opustila študij, podarila 500 steklenic odličnega vina iz domače kleti in našla moža, s katerim ima dve mali vinski kraljičniJ. Življenje, ah to življenje…..Dogajalo se je, dogajalo. Še srednjeveški pisar in sodoben kronist ne bi uspela zapisati vseh doživetij, ki so se zgodila med trtami, pod orehi, kostanji, na gozdni poti…..hruške, jabolke, slive, mene voli Ive, a ja Iva neču, za drugog umret ču…..
Iskrena hvala vodniku Marjanu Klančarju, ki je tokrat presegel samega sebe. Vse je bilo tako, kot mora biti. Za kazen bo moral naslednjo jesen izlet v malce drugačni variaciji ponoviti.
Prav naj mu bo!!!!
Nadja

Kamnik, 7. 10. 2013

Slike