POHOD PO POTEH BREŽIŠKE ČETE – AKCIJAAAAA!!!

Dogodki PD Iskra Ljubljana


POHOD PO POTEH BREŽIŠKE ČETE – AKCIJAAAAA!!!

Lansko leto nam je načrte za udeležbo na Pohodu po poteh Brežiške čete prekrižalo slabo vreme. Saj pravijo, da se vse zgodi z namenom!? Prav zato nam je letos uspelo opraviti »državljansko dolžnost« v najlepšem vremenu in najugodnejših vremenskih razmerah; tako je pogoje za 37. pohod po poteh Brežiške čete opisal predstavnik organizatorja. V počastitev spomina na padle borce Brežiške čete, ki so bili izdani med prikritim bivanjem v Kunejevem hramu, vsako leto (tripartitni organizatorji so Pečice, Sromelj, Pišece) organizator pripravi srečanje borcev, izgnancev, planincev…..Tokratni organizatorji, krajani Pečic, so se izkazali za odlične in gostoljubne gostitelje. Pohodnikov na dveh označenih poteh je bilo približno 150, predstavnikov PD Iskra Ljubljana pa kar 16. Podmladek »brežiške izpostave« se nam je pridružil na prizorišču ob obeležju ravno pravi čas. Cel avtobus planincev iz PD ZZV Celje je pripeljal kolega Franjo; pravo tovariško druženje smo ustvarili, predvsem s kolegi, s katerimi smo se teden dni potepali po Korčuli in Pelješcu.

Skupinska
Skupinska pri Kunejevem hramu

Že pred šesto zjutraj smo z vlakom na izhodišče odpotovali z vlakom, od Brežic do Pečic nam je organizator zagotovil brezplačen prevoz, gospodinje Pečic pripravile izborno pogostitev in po slavnostni proslavi, kjer so sodelovali praporščaki, Pihalni orkester Loče, recitatorski podmladek, lokalni pevski zbor, komisar Ičo, bolničarka Breda (predstavniki in nasledniki Črnomeljske čete), smo dočakali slavnostnega govornika, ministra za infrastrukturo in prostor, domačina, Sama Omerzela, ki je samo za to priložnost odprl »nočno direktno linijo« Moskva-Pečnice.
Pa smo šli…..do Kunejevega hrama kot pravi partizani, organizirani, disciplinirani, pod vodstvom izkušenih izvidnikov, domačinov, ki so pot primerno označili in svetovali pri orientaciji, označevanju vrhov, bregov, logov, goric……. Potem pa – gremo mi po svoje, tretji del. Pečen kostanj in mošt imajo silno moč; nikoli ne bomo izvedeli, kolikokrat je bilo potrebno začelju naše Iskrine čete počepati za grmovjem, ampak zagotovo se je prebijalo skozi grape in globeli, kar je bilo nesporno vidno na obutvi in oblačilih. Diverzantsko akcijo so izpeljali v popolni tajnosti in glavnino čete za las ujeli ob odhodu iz Pečic. Vlak sicer ne čaka, je pa čakal avtobus …načeloma se ni mudilo, ampak…..vse je dobro, če se dobro konča!

pohod
Pododniki

Celotna četa, utrujena od pohoda, aktivnosti, akcije, končno zbrana in na vlaku proti Ljubljani. Kaj bi bilo, če ne bi bilo ČE. Čebula bi bila BULA. In tako je tudi bilo. BULLSHIT. Palice, vetrovka ( in ključi od avta v njem) so ostali na sredini prireditvenega prostora v 15 km oddaljenih Pečicah. Ni zime za eskime/beri Iskraše. Komisar Jan in bolničarka Nadja v hitri, enourni akciji, skočita z vlaka, aktivirata brežiško motorizirano enoto / mladinsko aktivistko Doro/, napadeta sovražno ozemlje, si prilastita zaplenjeno opremo in z malenkostnimi žrtvami zmagata v boju proti okupatorju/pozabljivosti. Četa, ki je v Ljubljano prispela v predvidenem časovnem okviru, tovariško počaka manjkajoča člana, čestita za izvrstno izpeljano akcijo in pozove na nove zmage. Hvala, TOVARIŠICE in TOVARIŠI. Vse je bilo tako, kot mora biti. Nekaj malenkosti in nerodnosti bi sicer lahko omenila, pa ni vredno. Vsaka šola nekaj stane in na napakah se učimo. Žal, na lastnih. Vlogo bolničarke /za dušo, ne telo/ bom z veseljem in navdušenjem izvajala tudi v bodoče.
ZA DOMOVINO – Z DOBRO VOLJO NAPREJ
Nadja
Kamnik, 27. 10. 2013
Slike !!