Pout po dolaj pa bregaj 2014

Dogodki PD Iskra Ljubljana
Nagovor pohodnikom
Nagovor pohodnikom

Po nekaj letih premora smo se spet odločili, da obiščemo našo najbolj oddaljeno, na skrajnem severovzhodu ležečo pokrajino – Goričko. Odzvali smo se vabilu tamkajšnjih organizatorjev pohoda ob evropski zeleni vezi »Pouti po dolaj pa bregaj«.

Pohod se je začel pred gasildkim domom v Budincih
Pohod se je začel pred gasildkim domom v Budincih

Do sedme ure zjutraj se nas je na zbornem mestu na parkirišču na Viču nakapljalo 54 udeležencev, potem pa odrinilo na več kot 200km dolgo pot z avtobusom. V Budincih, ki je najsevernejša slovenska vas, je bil naš cilj. Tu so nas z odprtimi rokami sprejeli domačini, kjer so nam ob vaško-gasilskem domu ponudili tople napitke, domače dobrote in še kaj krepkega. Pomešani z ostalimi udeleženci smo si od dolge vožnje pretegnili ude in se okrepčali. Vreme je k sreči tu bilo precej bolj vedro in prijazno, zato se je obetal prav prijeten pohod. Ob spremstvu lokalnih vodnikov, ki so nas ves čas zavzeto nadzirali, smo ob 11.uri krenili na pot. Ta je potekala mimo mejnega prehoda Čepinci, do nekdanje karavle, kjer smo imeli krajši postanek s ponovnim okrepčilom. Nadaljevali po mejni črti mimo najsevernejše točke v Sloveniji, prestopili mejo z Madžarsko in se ustavili v zaselku na robu Andovcev. Ob toplem prigrizku in pijači smo si ogledali tukajšnjo posebnost, Mali Triglav.

V ozadju Mali Triglav. Skala prinesena prav s Triglava
V ozadju Mali Triglav. Skala prinesena s Triglavskega pogorja
To je velik kamen, ponos tukajšnjih prebivalcev, pripeljan s triglavskega pogorja – simbol slovenstva. Skozi Andovce smo nadaljevali do meje, jo prečkali in se poslovili od Porabja. Kmalu smo lahko občudovali žive jaslice, katere so ob starih ljudskih pesmih spremljale domače ljudske pevke. Manjkala je še zadnja etapa »Po doulaj pa bregaj«, ko smo spet prispeli do doma v Budincih in tako zaključili krožno pohodno pot, dolgo 12,4km.
Žive jaslice na poti proti cilju
Žive jaslice na poti proti cilju

Gostoljubnosti tu ni meja. Spet so nam ponudili topel okusen obrok na žlico. Za glasbeno vzdušje pa je poskrbel ansambel Zgrablenci na kvadrat. Sprva so nas skupaj s pevkami popeljali v zborno ljudsko pesem teh krajev. Tako kot so igrali, so tudi zdržali ‘na kvadrat’, saj si niti enkrat v dveh urah niso vzeli premora. Ob poskočnih tonih in petju so nas zasrbele pete. Zavihteli, zavrteli ter poskakovali smo po ubranih ritmih. Veselje in zagnanost sta bila tolikšna, da bi tako nadaljevali kar do jutra. A se je bilo potrebno posloviti. To pa je bilo težko, ker smo bili v gosteh med tako gostoljubnimi, naravnimi in odkritosrčnimi ljudmi.
Naj se ob koncu zahvalim:

Topel sprejem pohodnikov
Topel sprejem pohodnikov

vsem organizatorjem; še posebej pa članom KUD Budinci in vsem domačinom, ki so v veliki meri pripomogli obuditi spomine na srčnost in toplino odnosov, ki jo Ljubljančani v mestu izgubljamo, pa jo vztrajno iščemo tudi v gorah; ter ansamblu Zgrablenci na kvadrat in še posebej gospodu Vendel Židu, ki so nas z glasbo pospremeli vse do avtobusa;
ne smem pozabiti tudi na našega Marjana, ki je v času moje odsotnosti, poskrbel za prevoz in obveščanje.
Vodnik Dušan
Slike s pohoda